To poglavje je namenjeno vsem svobodnim dušam. Vsem vam, ki ste kdaj čutili, da niste dovolj dobri. Vsem, ki ste se kdaj počutili ujeti v lastnem življenju. Vsem, ki ste bili prezrti in zanemarjeni, ker ste svet videli z drugačne perspektive.

Želite slišati resnico? 

Dovolj ste. Neomejeni ste. Niste ujeti. Svobodni ste. Niste prezrti. Tako zelo dragoceni ste. Niste zanemarjeni. Za prihodnost človeštva ste nepremagljivi.

In to vam bom dokazala. Spodaj je moja zgodba. Morda ni vaša osebna zgodba, vendar smo v bistvu vsi povezani, tako da že s tem, ko berete te vrstice, igrate svojo vlogo v njej.

***

Bil je vroč poletni dan, julij 2020. Ležala sem na kavču s telefonom v roki in brezciljno brskala po aplikacijah. Kadar sem opazila nekaj vsaj malo zanimivega, sem se poskušala osredotočiti na vsebino, a brez uspeha. V moji glavi je divjal orkan. 

Kako za vraga sem pristala tukaj?

Pred nekaj meseci sem izgubila službo zaradi “poslovnih odločitev povezanih s COVID-om”, in čeprav sem nujno potrebovala novo, si nisem mogla več predstavljati, da bi delala ZA nekoga drugega. Ker sem bila vedno “pridna zaposlena”, sem imela veliko priporočil in kar nekaj ponudb na mizi, vendar sta mi občutek v trebuhu in glas v glavi govorila “NE!”

Bilo je kot, “Hej Anja, če to spet narediš, se ne bo dobro končalo!”

Po drugi strani me je moj um bombardiral z razlogi, zakaj bi morala ignorirati svoj notranji občutek in sprejeti tisto službo ter biti nesrečna, a vsaj finančno stabilna. V meni se je odvijala nora bitka.

A ne samo zaradi tega.

Moje mentalno zdravje je bilo na psu tudi zaradi razhoda. V zadnjih 10-ih letih sem ustvarila (navidezno) pravljično sanjsko življenje z moškim – očetom svojega sina. Čeprav sva skupaj preživela desetletje, se nikoli nisva povezala na globlji ravni. Ko sva se prvič srečala, nisem vedela, kaj “globoka povezava” resnično pomeni. 

Deset let kasneje sem vedela. Ni bilo to, kar sva imela. Kljub vsemu sva začela najino skupno pot, postala starša, kupila hišo in naredila vse ostalo, kar se je pričakovalo, da bi morali narediti “dolgotrajni pari”. Razen poroke. O tem nikoli nisva govorila. Ampak imela sva se rada – tako kot sva takrat najbolje znala. Kljub temu, da sva drugega spravljala ob pamet – na najbolj možen destruktiven način. Ko sem se odločila, da enkrat za vselej stopim iz tega začaranega kroga obtoževanja in sramu, se je začela pandemija, tako, da sva kljub razhodu bila primorana še eno leto živeti pod isto streho.

To ni bilo niti lahko niti zabavno. Bila sem mentalno, fizično, čustveno in finančno izčrpana. Res nisem videla izhoda. Pred časom se je začela pot mojega duhovnega prebujenja (danes vem!) in nisem imela pojma, kaj se mi dogaja. Počutila sem se izgubljeno in nepovezano. Povezano z nikomer in ničemer. Počutila sem se kot primer popolnega neuspeha človeške vrste.

NISMO ROBOTI

Da lahko nadaljujem s svojo zgodbo in opišem vse, kar se je zgodilo v zadnjih petih letih, moram iti nekoliko dlje v preteklost.

Leta 2005, še ko sem bila študentka, sem nekako pristala na zelo bizarnem poletnem delu v Angliji. Nekateri ljudje bi rekli, da sem bila le naivna, vendar vem, da je vsak trenutek te izkušnje prispeval k različici mene, ki obstaja danes.

Tisto poletje sem prodajala otroške knjige od vrat do vrat. Bilo je delo, ki je uničevalo mojo dušo, ker nanj vsekakor nisem bila pripravljena. Ko smo (skupina študentov iz različnih držav) prvič prispeli v Bristol, kjer je bila nekakšna začetna baza, smo bili vsi zelo motivirani, da se naučimo novih stvari in spoznamo nove ljudi. Imeli smo res visoka pričakovanja.

Potem nas je zadela realnost… no… mene najbolj. Bil je prvi teden naše poletne avanture – morali smo skozi obsežno usposabljanje. Nisem vedela, kako obsežno bo. Vsako jutro so nas pobrali z kombijem in nas odpeljali v nekakšno skladišče, kjer smo dobili v roke skripte in bili primorani vaditi naše prodajne tehnike v simuliranem “prodajnem pogovoru”.

Natančno so nam povedali, kaj naj rečemo in kako naj se premikamo, kako naj se obnašamo, ko nekdo odpre vrata (koliko centimetrov se moramo nagniti naprej, da jih stranka ne more zapreti ter podobne manipulativne trike) in seveda kako jih na koncu prepričati, da kupijo knjigo. 

Ni manjkalo niti dnevne doze motivacijskih govorov in energije, ki so nam jo vsiljevali. Usposabljanje je trajalo vsak dan 7 ali 8 ur zapored. Tako je bila ob koncu tedna večina študentov popolnoma “nahajpanih” in pripravljena osvojiti teren.

Brez pretiravanja lahko rečem, da so izgledali in se obnašali kot roboti. Popolnoma hipnotizirani. Vse okoli njih se je zdelo tako mehansko. Vsi so bili enaki. Bili so kot roboti v proizvodni liniji. Brezdušni, s ciljem obsedeni kloni. In jaz? Bila sem zmedena in počutila sem se resnično nelagodno. Skoraj nič, kar sem slišala ali doživela v zadnjih sedmih dneh v tistem skladišču, ni ostalo v moji glavi ali srcu. Nisem razumela, kako so lahko drugi absorbirali toliko informacij in se pretvarjali, da so nekdo, kar niso bili. To je bilo zame osupljivo. Bila sem tudi prestrašena, ker sem vedela, da bom prej ali slej morala iti na teren dejansko prodajati knjige.

Nekaj dni kasneje sem potrkala na svoja prva vrata – nenapovedan obisk seveda. Ko so se odprla vrata, sem popolnoma zamrznila. Poskušala sem se spomniti vsaj ene vrstice iz našega usposabljanja, a brez uspeha. Količina čustev, ki se je nabirala v meni, je bila nerealna. Ko bi le vedela, da niso bila vsa moja… Če bi le takrat vedela, da sem močna empatinja in kaj to resnično pomeni. Kot ste morda uganili, se ta pustolovščina prodaje od vrat do vrat ni končala najbolje. Moje fizično telo se je po nekaj tednih bolj ali manj uspešne prodaje na terenu popolnoma sesulo, zato sem odnehala.

Odločila sem se, da grem nazaj v Bristol, kjer smo začeli naše poletno usposabljanje (po usposabljanju so me poslali v majhno mestece Rochester malce stran od Londona). Mimogrede, a veste, kaj se je zgodilo julija 2005 v Londonu? Če ne, poguglajte. Ja, v precej zanimivem obdobju sem se znašla v Angliji.

Nekega večera sem sedela za svojim prenosnikom in urejala svoj Myspace profil na (priljubljeno socialno omrežje še pred Facebook-om). Na neki točki sem se vprašala: “Kakšno naj bo moje uporabniško ime?” In nenadoma sem slišala izrazito jasen glas v svoji glavi: “Ti si FREE SPIRIT (svobodni duh)!”

FREE SPIRIT? Ok, pa naj bo. Anja Free Spirit. Zveni prav kul!

Niti približno se mi ni sanjalo, da je bil to prelomni trenutek, ki je postavil oder za predstavo mojega življenja. Svobodni duh. Ja, takrat.

In sedaj… 15 let kasneje (2020) na svojem kavču, samska mama, brezposelna, finančno in mentalno nestabilna, depresivna, s strtim srcem, še vedno pod isto streho z bivšim partnerjem – res se nisem počutila svobodno. Kaj naj storim? Kam lahko grem? Koga lahko prosim za pomoč? Komu lahko zaupam? Kako se lahko znebim vseh teh težkih čustev, ki so me dobesedno dušila?

Vedela sem, da je ena najpomembnejših stvari, ki jih moram storiti, zagotoviti, da preživim. Počutila sem se ujeto med dvema svetovoma. Obe realnosti sta bili strašljivi kot hudič. Tista, ki me je obkrožala, in v kateri sem morala živeti, in tista, za katero sem vedela, da je možna, a je bila resnična le v meni.

Svet je od mene pričakoval, da igram po določenih pravilih, a tega preprosto nisem mogla storiti. Kako lahko preživim, če igram po svojih pravilih? V svojem osebnem in poklicnem življenju? 

To je bilo milijon dolarjev vredno vprašanje v tistem trenutku. Globoko v sebi sem čutila, da je čas, da začnem pisati svojo zgodbo. Vedela sem, da imam toliko za deliti s svetom. Uživala sem v pomoči ljudem z njihovimi kariernimi izzivi, ker sem lahko videla njihov potencial tam, kjer so se počutili omejeni. Oboževala sem prebujanje te zavesti in jih podpirala pri osebnih in poklicnih preobrazbah. To je bil vedno moj supertalent. Pomagati drugim. Tokrat sem se znašla v situaciji, kjer sem se počutila ujeta. Potrebovala sem pomoč – na vseh nivojih. Nisem vedela, kako izstopiti iz tega začaranega kroga.

Zanimivo je bilo, ker so mi bili vsi ti občutki tako zelo znani. Soočila sem se z njimi v preteklosti. Spomnila sem se tega.

BOŽANSKA INTERVENCIJA ŠT. 1

Torej, ko sem ležala na kavču, so vse te misli divjale po moji glavi. Potem nenadoma… res ne vem, kaj se je zgodilo. V enem trenutku sem brala neke neumnosti na Facebooku, skoraj da v transu, v naslednjem trenutku pa sem strmela v zaslon, kjer je bila v beležki napisana celotna strategija in besedilo o mojem prihodnjem poslu in prvih korakih, ki jih moram narediti, da začnem z njim.

Ime, koncept, citati… vse je bilo tam.

FREE SPIRIT HUMAN CAPITAL

“Vaša preteklost vas ne definira. Kar vas definira, je, kdo ste danes in kdo verjamete, da lahko postanete jutri!”

Pred mano na zaslonu je bil celoten koncept o svetovalni agenciji, ki podpira iskalce zaposlitve in podjetja – z integriteto, transparentnostjo, odprtim srcem in odprtim umom. Glavni poudarek je na ljudeh in podpori pri iskanju njihove prave vrednosti – delu s podjetji, ne za njih.

“Sem sodobna ambasadorka zaposlitvene transformacije. Povezujem informacije iz polja odprtih src in ustvarjam sinergije.”

Kaj za vraga… ali sem to pravkar napisala? 

Kako je to sploh mogoče? 

O moj bog! 

Ime! 

Zdelo se je, kot da je skozi moje telo teklo na milijarde voltov energije. 

Bilo je popolno! 

Vse je bilo popolno. 

Bil je kot blisk strele skozi moje srce – ki je takoj odstranil vso težo.

Kaj za vraga se je pravkar zgodilo? Nisem razumela. Kar se je dogajalo v tistem trenutku, je bilo daleč onkraj kakršnekoli logične razlage. Ampak vedela sem, da je točno to, kar sem potrebovala. In kar sem morala doživeti. Preprosto sem vedela. Vse to je bilo tam ves čas. V meni. Samo nisem vedela, kako to izraziti. Ali pa sem bila preveč prestrašena, da bi to sprejela. Nimam pojma. Bistvo je… zdaj je bilo tam, na zaslonu mojega starega iPhonea 5. Mislim, da mi je nekaj ali nekdo pošiljal signale, ponujal vodstvo. In tokrat sem jih z vsem srcem sprejela.

Tako sem po prvi božanski intervenciji, mesec dni kasneje, sredi globalne pandemije, uradno ustanovila Free Spirit Human Capital, agencijo za opolnomočenje ljudi za (ponovno) povezovanje in transformacijo.

Začetek je bil precej zahteven, ker sem bila zelo neizkušena podjetnica. Nenehno sem iskala podporo in stabilnost okoli sebe, in Vesolje je večkrat priredilo situacije, kjer sem srečala ljudi, ki so se zdeli prijazni, zanesljivi in zaupanja vredni, a so se izkazali za “mučitelje” namesto mentorjev. 

To so bile težke lekcije s katerimi sem se morala soočiti.

Danes vem, da so bili vsi ti opomniki (ljudje, situacije…) signali, ki so mi želeli nakazati, kakšna močna kreatorka realnosti pravzaprav sem. Da naš notranji svet odraža naš zunanji svet. Moj notranji svet se je zdravil (še vedno se), vendar tega takrat nisem bila sposobna dojeti. 

Poskušala sem nove ideje implementirati v stare agende. To ni delovalo. Sploh. Bila sem ranjena. Hudo. In ko sem končno pogledala vase, sem opazila to odprto rano. In bilo je boleče. Boleče je bilo sprejeti bolečino, in še bolj boleče je bilo živeti z njo – dokler je trajala. Medtem ko sem vse to procesirala – zavestno in nezavedno, nisem bila sposobna pritegniti ljudi, ki bi me resnično podprli. Ker nisem pomagala sama sebi. Počutila sem se zafrustrirano in zapuščeno. Počutila sem se nevredna. Da nisem dovolj. Da nima smisla, da obstajam.

Do takrat sem se že preselila iz naše čudovite moderne družinske hiše v majhno staro podstrešno stanovanje (morala sem si sposoditi denar za nakup postelje, da sva s sinom lahko sploh spala). Ker moji starši niso razumeli moje odločitve in nisem imela kapacitete, da bi jim pojasnjevala svoje občutke – smo prekinili stike in prenehali komunicirati.

Ostala sem sama. Spet. Brez denarja, brez ljubezni, brez podpore.

Oh ja. Radosti osamljene samske mame. Kot samska ženska sem podzavestno obupano iskala kakršno koli pozornost. Tudi na aplikacijah za zmenke.

Če si kaj zapomniš iz te zgodbe, si zapomni to: “Prosim, zaupaj mi, ko ti rečem, da nikoli ne išči družbe na aplikaciji za zmenke, ko si globoko ranjen!” 

Danes se lahko smejim (takrat ni bilo smešno) vsem neverjetno neprijetnim situacijam, v katerih sem se znašla, ko sem srečevala vse te uboge, manipulativne duše. Seveda, z vibracijskim stanjem, v katerem sem bila… nisem mogla privabiti nič boljšega od tega.

BOŽANSKA INTERVENCIJA ŠT. 2

Lahko bi enostavno zaključila to poglavje, vendar bi rada z vami delila še eno zgodbo v tej verigi dogodkov. Mislim, da je bilo to leta 2021, manj kot leto dni po ustanovitvi Free Spirit Human Capital. Delala sem s poslovnim partnerjem, ki se je izkazal za precej drugačno osebo, kot sem sprva mislila. Končalo se je s tem, da mi je na grozil s tožbo za kršitev intelektualne lastnine.

Želel mi je odvzeti mojo blagovno znamko, vse, kar sem ustvarila, in me pustiti praznih rok. Pravzaprav mi je kradel – vsebino in denar, a ker je bil bogat, močan moški, je mislil, da bom popustila in se mu podredila. No, tega nisem storila. Razjezil me je. In dobesedno (verbalno) sem njega in njegove “pajdaše” poslala tja, kamor sonce ponavadi ne posije.

Bilo je nekaj res posebnega pri tem, ko sem gledala v oči enega od njih, ko je rekel: “Brez mene si ničvredna!” in sem mu odgovorila: “Oh, tako se motiš! Sem VSE – z ali brez tebe!”

To je bil dober občutek! In pravilen občutek! Ob tem naj omenim, da danes, ko tole pišem, ne čutim absolutno nobene zamere do nikogar izmed njih in ko pomislim na preteklost, ne čutim ničesar obremenjujočega – razen tega, da sem ponosna na dobljene “bitke” in osvojene lekcije.

Mislim, da se je Vesolje takrat strinjalo z mano, in kmalu se je v mojem življenju pojavila še ena neverjetna priložnost.

Povabljena sem bila, da sestavim ekipo na mednarodni ravni v skladu z energijskimi zakoni – dobila sem priložnost, da teorijo končno prenesem v prakso. Bilo je absolutno fantastično. To je bil prvi korak v energijsko/kvantno zaposlovanje – sistem, ki ga danes uporabljam pri gradnji visoko-vibracijskih ekip v podjetjih.

Bila sem tako hvaležna za to izkušnjo, ki je trajala nekaj manj kot dve leti. Nekje v tem času sem čutila močan klic, da raziskujem srčno energijo. Prišla sem do HeartMath, znanstvene organizacije, ki več kot 25 let raziskuje magnetno polje naših src.

Nisem velika oboževalka certifikatov, ker mi resnično ne pomenijo nič, vendar sem bila vodena, da postanem certificirana trenerka HeartMath za program “Aktiviranje srca ekip”. Nikoli ne bom pozabila našega zadnjega klica s sošolci in enim od direktorjev HeartMath, ki je rekel: “Tukaj smo za višji namen. Tukaj smo, da pomagamo človeštvu, da se premakne v višje dimenzije. Tukaj smo, da ustvarimo nov svet!”

To je bilo točno to, kar sem morala slišati. No, kmalu zatem, me je Vesolje še enkrat postavilo v neugodno situacijo in zopet sem se znašla na razpotju: 

“Kako iskrena si do sebe in svojih načel?” 

Spet sem morala izbirati med finančno stabilnostjo in lastno integriteto.

In izbrala sem slednje. Vesolje je milostno odgovorilo z novimi priložnostmi in povezavami.

VZPON SVOBODNIH DUŠ

Ko pogledam nazaj na vse, kar se je zgodilo v zadnjih petih letih, lahko rečem, da sem ponosna nase. Zagotovo ni bila lahka pot, a bila je neverjetno globoka.

Se spomnite tega stavka nekaj odstavkov nazaj? “Nenehno sem iskala podporo in stabilnost okoli sebe, in Vesolje je večkrat priredilo situacije, kjer sem srečala ljudi, ki so se zdeli prijazni, zanesljivi in zaupanja vredni, a so se izkazali za mučitelje namesto mentorjev.”

Končno sem se naučila lekcije.

Končno sem prenehala iskati podporo in stabilnost zunaj sebe, ker sem ugotovila, da eno brez drugega ne moreta obstajati – prav tako nič od tega ne more obstajati brez resnične ljubezni do sebe.

Ja, do tega zavedanja je bila peklenska pot. Ko sem se začela osredotočati na svoj notranji svet, se je celo dejstvo, da sem se razšla, preselila iz družinske hiše in dobila deljeno skrbništvo nad sinom, zdelo kot blagoslov. Ogromen blagoslov za mojo ranjeno dušo. Ker sem se v popolni samoti končno lahko ponovno povezala z njo. Na najglobji možni ravni.

In ko sem enkrat odprla to pandorino skrinjico, poti nazaj ni bilo več.

Bolj kot sem začela delati na sebi, bolj sem opazila neverjetno količino sinhronicitet, ki so pritekale v moje življenje – v obliki ljudi in priložnosti. 

Ponovno sem zgradila svoj odnos s starši, ki je danes močnejši kot kdajkoli prej. Svojega očeta in mamo danes naravnost obožujem in sem jima izjemno hvaležna za vse pretekle težke trenutke, ki smo jih skreirali skupaj. Ko se je zdelo, da smo sobivali na različnih planetih, polni obsojanja, krivde, jeze in strahu. Danes mi je na trenutke nerealno, ko pomislim, kakšno transformacijo je doživel naš odnos. Ampak smo živ dokaz, kaj je mogoče doseči z energijo odprtega srca in globokim delom na sebi.

Prav tako sem vesela in ponosna, da imam dober odnos s svojim bivšim partnerjem, in danes ga lahko vidim iz popolnoma drugačne perspektive. Odličen oče je in najin sin je srečen. Kar je v bistvu najbolj pomembno. Tudi njemu privoščim vse najlepše.

Kar se tiče mojega posla, Free Spirit Human Capital je del mene. Bil je božanska intervencija, da stopim v svojo moč svobodne duše in oblikujem pot za druge, da se pridružijo plemenu svobodnih duš. Moja “nadnaravna” sposobnost podpore in povezovanja se je izjemno povečala. Tukaj sem, da podpiram in povezujem svobodne duše po vsem svetu. Še posebej v poslu. Kjer se večina ne počuti varno, da bi v celoti izrazili svojo pravo naravo.

Tukaj sem, da pokažem, kaj je mogoče.

“V vaši temi je vaša moč!” 

To je popolnoma res. 

Vsi smo svobodne duše, vendar se moramo sami zavedati te resnice. Nihče nam tega ne more vsiliti ali namesto nas sprejeti odočitev. Vsaka duša ima svojo pot in preizkušnje.

Na tej poti sem se naučila, da je svoboda v tem, da slediš sebi, svojim načelom in svoji intuiciji, četudi te to vodi po neznani in strmi poti, daleč stran od pričakovanj zunanjega sveta. Spoznala sem, da moramo zaupati procesu, kajti tudi najtemnejši trenutki nosijo v sebi neprecenljive lekcije.

In kar je najpomembnejše, naučila sem se, da smo vsi del nečesa večjega. Naši osebni boji in zmage vplivajo na širše dogajanje v svetu. Čeprav smo včasih prepričani, da smo sami in osamljeni, je resnica, da smo vsi povezani. Ko najdemo svojo svobodo in notranjo moč, pomagamo tudi drugim, da odkrijejo svojo.

Draga svobodna duša, hvala, ker si prebrala mojo zgodbo. 

Morda se nisi našla v vseh delih, a verjamem, da si v njej prepoznala nekaj svojega. Nikoli ne pozabi, da si dovolj – prav takšna, kot si. Nisi sama, in tvoj potencial je neomejen.

Tvoje srce te bo vodilo, če mu boš dovolila. 

In ko boš to storila, boš ugotovila, da si že zdaj – svobodna.

In verjetno je prav na podlagi zgornjih vrstic včeraj luč sveta ugledala še ena kreacija – prvi in edinstven visoko-vibracijski portal za osebno/karierno in poslovno opolnomočenje www.svobodnadusa.si 

Platforma (ter aplikacija za telefon), ki temelji na modelu mesečne naročnine in je namenjena konstantni energijski in praktični podpori vsem, ki se soočajo z izzivi osebne ali profesionalne narave, je nastala v sodelovanju z izjemnim Leonardom Rožmanom (poznan je kot “mojster bolečine” ker zna prepoznati in transformirati bolečino v izjemno hitrem času – s svojimi zdravilnimi pesmimi, glasom in edinstvenim pristopom). 

Kot zanimivost – z Leonardom sva se srečala konec julija. Ideja o skupnem portalu pa se je pojavila kakšen mesec kasneje. Kar pomeni, da je bila kreacija www.svobodnadusa.si (od same ideje do realizacije) materializirana v pičlih štirih tednih. Koliko intuitivnih uvidov, human design sinergij ter medsebojnih motivacijskih sporočil sva si medtem časom izmenjala, pa delim kdaj drugič 🙂

Vabljeni v kvantni prostor, kjer je vse mogoče! 

Dobrodošla doma, čudovita duša! 

Opolnomoči se!

Anja Free Spirit