Tekom let sem večkrat naletel na Human Design, a prvi vtisi niso bili najboljši. Površni “strokovnjaki” in poznavalci so ga pogosto zreducirali na preprosto predalčkanje energijskih tipov, kjer so že iz nekaj osnovnih podatkov domnevno prepoznali in zaznali celotno mojo osebnost. Svet je nenadoma postal lepo organiziran, urejen in popredalčkan.

A zadnje leto sem imel priložnost spoznati nekaj posameznikov, ki Human Design raziskujejo z večjo globino in razumevanjem. Ti pogovori so mi odprli nov pogled: Human Design ni sistem za etiketiranje ljudi, ampak subtilno orodje za samorazumevanje, ki nas uči prepoznati svoje vzgibe, notranje konflikte in potenciale. Gre za način, kako bolje razumeti, kdo smo, kaj nas vodi in kaj nam preprečuje, da bi v polnosti izrazili svoje darove.

Ko sem iskal strokovnjaka za pogovor o tej temi, sem večkrat naletel na ime Milena Karanović. Milena je svetovalka z bogatimi izkušnjami, ki se je posvetila Human Designu z vso predanostjo. Pred najinim pogovorom sem se lotil raziskovanja svoje karte s pomočjo umetne inteligence, da bi razumel, kako se branje spremeni, ko za njim stoji človek s strokovnim znanjem.

Že po nekaj minutah z Mileno je bilo jasno, da nobeno orodje – ne glede na svojo analitično moč – ne more nadomestiti človeškega vpogleda, intuicije in nekakšne sinteze, prežete z žensko logiko, kateremu ni kos niti stvarstvo samo, kaj šele umetna inteligenca. Milena razume Human Design kot dinamično celoto: zna povezati posamezne dele in iz njih ustvariti smiselno sliko, ki odseva našo življenjsko pot. Njena interpretacija ni le tehnična, temveč poudarja tisto, kar je za nas v tem trenutku najpomembnejše.

Pogovor z njo ni bil zgolj razlaga, temveč raziskovanje, kaj vse lahko Human Design ponudi v smislu samorazvoja, in zakaj ga je vredno raziskovati skozi prizmo človeške perspektive, ki presega gole tehnične interpretacije. Milena nas uči, da Human Design ni končna resnica, ampak izhodišče za odkrivanje naše edinstvene poti.

Zakaj bi vsak moral poznati svoje Human Design podatke?

Ker to znanje osvobaja! Če povem iz osebnega vidika: jaz, ki nimam definiranega centra identitete, sem se celo življenje spraševala, kdo sem in kam pripadam. Ko sem prvič pogledala v svojo Human Design karto, se mi je skoraj v trenutku razrešil ta pritisk. Zato pravim, da Human Design osvobaja. Ni nujno, da moraš vedeti vse podrobnosti tega sistema, dovolj je, da spoznaš nekaj svojih ključnih lastnosti, ki jih potrebuješ za boljše razumevanje sebe.

Kaj konkretno lahko to znanje prinese?

Ko sem ugotovila, da sem projektor, je bilo zame neverjetno, da me lahko nek članek na internetu tako dobro definira in “prebere”. Sama sebe nisem nikoli znala tako dobro opisati, prav tako me nihče drug ni razumel na tak način. Najprej sem pomislila: “Kaj je zdaj to za en voodoo?” Nato sem začela raziskovati in odkrila, da Human Design ponuja še mnogo več kot zgolj informacijo o tem, da sem projektor.

V bistvu, če si izgubljen in potrebuješ neko usmeritev, ti to lahko Human Design ponudi. Odvisno je, kaj posameznik potrebuje: enim daje samozavest, drugim večji občutek vrednosti, nekaterim pomiritev s samim seboj, spet enim razumevanje, zakaj so takšni, kot so, in da niso čudni zaradi tega. Na branjih kart pogosto slišim vprašanje: “A potem nisem čuden ali čudna?” Ne, nisi čuden ali čudna, samo si to, kar si. Ena ženska mi je celo napisala, da bi moral vsak človek ob rojstvu skupaj z rojstnim listom dobiti svoje Human Design poročilo.

Ali obstaja nevarnost, da takšen sistem ljudi preveč determinira in jih spravi v določene kalupe?

Ja in ne. To je podobno kot astrologija. Dejstvo je, da to prihaja z določenim tveganjem. Če si nagnjen k temu, da se moraš predalčkati in si lepiš etikete, potem te lahko ta sistem hitro ujame v neke rigidne definicije. Tako Human Design postane le še en sistem, ki te omejuje. To se dogaja.

Omenila si, da si projektor. Ko komu povem, da sem tudi jaz projektor, se ljudje pogosto začnejo obnašati, kot da vedo vse o meni. Kaj meniš o tem?

Bolj, ko poznaš Human Design in bolj, ko razumeš mehaniko karte ter različne povezave med energijami, manj si drzneš delati takšne predpostavke. Ljudje, ki samozavestno prikimajo in rečejo “ja, ja, jaz že vem”, hkrati pokažejo, kako površno poznajo ta sistem.

Se pravi, energijski tip, kot je Projektor, Generator itd., je le začetek?

Human design tip je lahko odlična vstopna točka v raziskovanje Human designa. Pri meni je bilo tako. Ko sem spoznala, da sem projektor, me je to pritegnilo k nadaljnjemu raziskovanju, kjer sem odkrila še globlje plasti svoje osebnosti. Tip je torej dobra izhodiščna točka, a nikakor ni končna destinacija. Resnične karakteristike se skrivajo v globljih nivojih Human design karte.

Res me je presenetilo, koliko sva si v nekih temeljnih stvareh različna, čeprav sva oba projektorja?

Ja, pač odvisno, kaj imaš definirano v sami karti. Recimo, projektor v osnovi le pomeni, da nimaš definiranega sakralnega centra in da nimaš povezave “motorja” z grlom. V karti imamo štiri energijske centre, ki so motorji (sami proizvajajo svojo specifično energijo): koren, čustva, volja in sakral. Pri projektorju so lahko definirani le trije, saj sakral izločimo.. Če nimaš povezave med motorjem in grlom in hkrati nimaš definiranega sakralnega centra, si projektor. Torej to, da poznaš centre, je dejansko ključno za boljše razumevanje tega, kako deluješ, ne glede na to, kateri tip si po Human designu.

Centri so pa kaj?

Centri so v bistvu energijski portali, to so glavna energijska vozlišča v naši karti. V Human Designu centri izhajajo iz dveh ved: iz drevesa življenja, ki je osnovna shema Kabale in iz hindujskega sistema čaker. Iz tega je potegnjena struktura devetih centrov, ki so ekvivalentni sedmim čakram v telesu. Sedem in devet nekako ne gre skupaj, devet je zato, ker se srčna čakra deli na dva centra: center identitete in center volje. Solarni pleksus pa se tudi deli na dva centra: vranico in čustveni center.

In če nimamo definiranega sakralnega centra, to pomeni?

Projektorji ne moremo konsistentno generirati življenjske ali spolne energije oz. vzdrževati to energijo na dolgi rok. Imamo izbruhe energije, ko lahko v kratkem času zelo veliko postorimo, ampak to se dogaja v takih “naskokih”, nato pa energija pade. Naša prednost je v tem, da smo kot projektorji tukaj zato, da prepoznamo in usmerjamo sakralno energijo okolja. Mi vase vpijamo sakralno energijo Generatorjev in Manigenov in znamo začutiti, ali je ta energija ustrezno uporabljena, ali je zdrava in regenerirana ali pa je degenerirana. Prav tako znamo prepoznati, kako se ta energija uporablja, ali je njen izkoristek optimalen, in pomagamo usmerjati sakralne tipe k optimalni uporabi njihove energije.

To je prednost projektorjev. Slabost pa je, da ker jemljemo vase vso to sakralno energijo, smo lahko zelo frustrirani, če jemljemo energijo od frustriranega generatorja, saj to energijo le še ojačamo. Poleg tega nimamo občutka, kdaj je dovolj dela, saj ta energija preglasi naš občutek utrujenosti. Ne zaznamo, kdaj je dovolj, in to lahko vodi v izgorelost. Karen Curry Parker, moja zelo ljuba mentorica Human Designa, ki je uvedla Quantum Human Design, pravi, da je vsak projektor do svojega 40. leta že doživel izgorelost ali vsaj njene znake prav zaradi tega.

V čem je razlika med Quantum Human Designom in Human Designom?

Razlika je v tem, da Quantum Human Design uporablja drugačne besede, kar so pravzaprav drugačne kode in vibracije. Karen uporablja bolj visoko vibracijske izraze, namesto projektor ona reče orkestrator ali dirigent. Karen izhaja iz tega, da je tudi Ra Uru Hu (ustanovitelj HD) rekel: “Ko sem jaz prinesel Human Design, sem ga filtriral skozi določene besede, ki šokirajo. Besede, kot so mučenik, heretik, imajo vibracijo, ki šokira.” To je počel zato, ker je Human Design prinesel v svet, ki še ni bil “prebujen”. Karen je to evolucijo nadaljevala v to prebujeno verzijo. Jaz kombiniram originalne ključne besede z njenimi in dodajam nekaj svojega. Tako, da uporabljam nekakšno hibridno verzijo Human Designa.

AI mi je sestavil precej impresivno karto glede na moje rojstne podatke, ampak tvoje branje je šlo zelo čez vsa predvidevanja. Kje vidiš prednost žive osebe nasproti umetni inteligenci?

Ne vem, iz katerih struktur AI črpa za analizo karte oziroma kako strukturira odgovore. Sama se naslanjam na svoj občutek, kaj je treba povedati tisti osebi. Ko se pogovarjam s človekom, začutim, kaj mora slišati in na kakšen način moram to povedati. Lahko se zgodi, da bom podobno stvar povedala drugi osebi povsem drugače. Menim, da je človeški nivo sinteze še vedno veliko bolj večplasten, kot to zaenkrat ponuja umetna inteligenca.

Verjameš torej, da smo ljudje nepredvidljivi in da lahko presežemo “golo logiko” umetne inteligence?

Ja, verjamem v človeško nepredvidljivost in tudi v to, da smo lahko intuitivni in s tem presežemo logiko.

Kako se to odraža v tvojem delu?

Pred vsakim srečanjem si postavim namero, da sem pretočna in da človeku dam točno to, kar v tistem trenutku potrebuje. Lahko se zelo podrobno pripravim na srečanje, ampak ko sem z osebo v stiku, začutim, kaj točno potrebuje slišati v tistem trenutku. Včasih je to nekaj čisto drugega, kot sem načrtovala, ker določene informacije v danem trenutku zanje morda niso koristne ali bi ji celo škodovalo. Na primer, pred kratkim sem imela petminutna branja za približno 30 ljudi. Čeprav sem pogledala njihove karte, sem se zanašala na intuicijo in namero: “Povej točno to, kar rabijo vedeti.” Pri nekaterih sem zaznala, da iščejo zgolj potrditve za svoj ego. V tem primeru nisem želela hraniti njihovega ega, ampak sem povedala, kar sem čutila, da potrebujejo za večje zavedanje sebe.

Priznam, to je bil do sedaj tudi meni problem pri Human Designu, ta občutek, da včasih le hrani ego?

Ja, to je tudi eden od mojih glavnih očitkov Human Designu. Prevečkrat ga ljudje uporabljajo za hranjenje ega, še posebej, če je interpretacija preveč rigidna ali celo robotska.

Kaj pa umetna inteligenca v tem kontekstu?

AI lahko hitro zapade v to past, ker nima pravega občutka.

No, tudi pri tvojem branju sem bil v rahli dilemi. Če sem res tako superlativen, kot si mi nakazala skozi branje moje karte, zakaj se to ne pozna na mojem življenju?

Ko nekdo pride na splošno branje karte, prejme točno tisto, kar v tistem trenutku potrebuje. Na osebnem posvetu se potem pogovarjamo o konkretnih izzivih, kjer osvetlim, kje se zatika in zakaj. Včasih ni smiselno pričakovati takojšnjega vpliva, ker sledim intuiciji in trenutnim potrebam osebe. Če bi se osredotočila recimo na tvojo ranljivost v korelaciji s tvojo močno voljo, bi verjetno omenila, da ti lahko ta močna volja lahko dela težave. Verjetno sem to tudi omenila v branju. Vsekakor je moj osnovni namen opolnomočiti ljudi. Ne govorim absolutnih resnic, ker smo to, kar smo in to zdaj v tem trenutku. Če bi imela z nekom branje naslednji dan, bi lahko izgledalo to branje povsem drugače. Moja karta ima zgornjo puščico na levi strani usmerjeno v desno, kar pomeni večjo nestrukturiranost, pretočnost v načinu dela. To imam enako kot ti. Nimava strukturiranega procesiranja informacij, kar pomeni, da potrebujeva “strukturirano pretočnost”. Organizacija je pomembna, ampak mora temeljiti na nekem “naravnem toku”, ki sledi trenutku in ne na neki rigidni strukturi.

Seveda, ampak včasih se potemtakem nenadoma znajdem ob enajstih zvečer pred hladilnikom.

(smeh) To je povezano s tvojim čustvenim centrom.

Kje ljudje največkrat zgrešijo pri branju Human Design karte?

Kar trenutno najbolj opažam, je napačno razumevanje sakralnega centra, še posebej pri sakralnih bitjih. Veliko se govori o absolutnem “ja”, kot da sakralni center vedno prinaša evforijo. To ni res. Sakralni center je mehanska intuicija sedanjega trenutka. Njegov odziv je jasen: “Ja” ali “Ne”. Evforija pa pripada čustvenemu centru. Pogosto ljudje tudi zlorabljajo sakralni odziv kot opravičilo, da lahko nekaj počnejo. Recimo, da rečejo: “Moj sakral je rekel, da moram to povedati.” Ne, to ni sakralni odziv. Energije iz ajne in glave so energije mnenj, prepričanj, idej, uvidov in tudi kritike. Tovrstne energije pa morajo biti povabljene, da je njihov učinek res dosežen.

Opazil sem, da veliko ljudi, ki poznajo Human Design, posplošuje in deli svet na osnovne premise. Kaj bi rekla na to?

Res je. Velikokrat rečem za Human Design, da ga lahko uporabiš ali pa zlorabiš, in na žalost se slednje dogaja. To opažam še bolj zdaj, ko Human Design prihaja tudi v Slovenijo. Posploševanje in poenostavljanje na tipe je klasičen primer tega. Nekateri rečejo: “Ti si generator, jaz sem projektor, zdaj vse vemo.” To je tako, kot če bi rekla: “Ti si riba, jaz kozorog, zdaj vse vemo.” Ampak v resnici to zajame zolj majhen delček globine tega sistema.

Je še kakšna posebna situacija, kjer prihaja do nepravilnih interpretacij?

Ja, ena izmed njih je proces zaposlovanja. V tujini se že dogaja, da ljudje na podlagi Human Design tipa odločajo, ali bo nekdo dobil službo ali ne. To je nevarno in zelo površinsko, saj ne gre le za to, kakšen tip si. Pomembno je razumeti, ali živiš svoj potencial, kako so postavljene tvoje energije, kakšna je tvoja notranja dinamika. Če ima organizacija strokovnjaka za Human Design, ki poglobljeno analizira skupine in posameznike, potem lahko sistem pomaga optimalno razporediti ljudi. Ampak če se odloča zgolj na podlagi osnovnih kategorij, je to lahko zelo škodljivo.

Za tujino si rekla, da imajo zaposlene svetovalce za to področje. A so tudi v Sloveniji kakšna taka podjetja?

V Ameriki sem videla, da določena podjetja imajo svetovalce, ki jim pomagajo kadrovati tudi na osnovi Human Designa. Ni pa pisalo, katera, ker se verjetno niso hoteli izpostavljati. Se pa vsekakor govori, da je to že v uporabi, da hodijo k tem svetovalcem menda tudi neke korporacije.

Kako pa nam Human Design pomaga pri iskanju usmeritve pri delu ali pa celo življenjskem poslanstvu?

Human Design je odličen pripomoček za individualno svetovanje glede teh področij. Pri ljudeh vedno pogledam inkarnacijski križ, kanale, profile in ostale značilnosti ter na podlagi tega predlagam možne smeri. Ampak pomembno je, da oseba sama začuti svoj namen, to kar ji daje smisel in začne delovati v tej smeri. Če pa nekdo zgolj išče potrditev, da je, na primer, zdravilec, in v karti ni nekih specifičnih pokazateljev tega, jih usmerim v razmislek, zakaj si to želijo.

Kaj pa, če je nekdo na popolnoma napačnem tiru? Se to vidi?

Seveda. Včasih vidim močne karte, polne potenciala, pa je oseba popolnoma neskladna s tem. Na primer, karta s potencialom uspešnega podjetnika, oseba pa je zaposlena v javni upravi, kjer je nesrečna. Takrat se pogovarjamo, kaj je pripeljalo do tega – pogosto so to travme, strahovi ali fiksna prepričanja. Običajno vse to izvira že iz otroštva in je potrebno veliko samo-refleksije. Razumem, da je finančna varnost pomembna, ampak v takih primerih jih spodbudim, naj začnejo počasi prehajati v svojo pravo (bolj avtentično) smer. Majhni koraki lahko vodijo do velikih sprememb.

Kako ljudje reagirajo na takšne uvide?

Večina jih že intuitivno čuti, kaj ni v redu, in jim to branje pomaga potrditi njihove slutnje. Pomembno je, da jih usmerimo v majhne, izvedljive korake. Mnogi imajo prepričanje “vse ali nič” – če ne bo takoj kvantni preskok, se raje sploh ne premaknejo. Ravno zato jim pomagam videti, da je postopnost v redu in da se lahko sčasoma iz varnosti premaknejo v polno izražanje svojega potenciala. Praktično vsako svetovanje jih premakne naprej, čeprav je premik včasih subtilen.

Ja, tudi sam sem dobil nekaj koristnih napotkov. Kolikor sem dojel, ti pri svojem branju kar precej izhajaš iz svoje intuicije?

Hvala. Ja, trudim se biti čim manj v kontroli. Ta moja pretočnost in intuitivni stik sta tisto, kar je moja dodana vrednost. V to sem res prepričana, ker ostalo ti lahko pove umetna inteligenca. To ljudje dejansko začutijo – ali nekdo govori mehansko in samo bere, kot da prebere knjigo, brez sinteze ali občutka. Jaz govorim iz pretočnosti. Samo da sem do te intuitivne pretočnosti prišla, sem morala to integrirati v svoje življenje, eksperimentirati s Human Designom in se ne le učiti o njem.

Torej si zaupala temu, kar si izvedela o sebi skozi Human Design?

Želela sem eksperimentirati s svojo strategijo in avtoriteto. Rekla sem si, da če naj vem, ali to deluje, moram sama preizkusiti. Ne morem drugih ljudi učiti, še manj pa učiti projektorja, naj sledi svoji strategiji čakanja na povabilo, če tega sama ne počnem. To nam ne gre naravno, saj smo bili vzgajani kot generatorji. To je bila najtežja naloga zame, a mi je dala potrditev, da zadeva res deluje.

Meni je ta pojem čakanja na vabilo zelo abstrakten.

Čakanje na vabilo velja predvsem za večje življenjske priložnosti in mejnike, kot so: ljubezen, partnerski odnos, poroka, selitev ali daljše potovanje, nova služba/poklic, veliki projekti/poslovna sodelovanja.. Pa tudi za takrat, ko projektorji podelimo svojo modrost, uvide, nasvete, rešitve s tistimi, ki prepoznajo našo vrednost in želijo naše vodstvo. Tukaj gre dejansko za vsakršno izmenjavo, kjer projektor deli svoje vodstvo z drugo osebo.

Biti povabljen kot projektor predvsem pomeni, da je oseba prepoznana po svojih vrednotah, kvalitetah, vrednosti, ki jo prinaša v svet oz. v svoje okolje/odnose/kolektiv in ljudje želijo, da jih preko teh svojih kvalitet vodi, jim pomaga, z njimi sodeluje.

Projektor torej ne injicira – ne pošilja recimo ponudb za službo ali sporočil, kot na primer: “Tukaj sem, iščem službo, me potrebujete?” To ni čakanje na vabilo.
Vabila pri projektorjih morajo imeti tudi komponento prepoznave, ki je še pomembnejša kot samo vabilo.. Vabilo (to, da ti nekdo ponudi delo, predlaga sodelovanje, prosi za nasvet, želi naročiti storitev, izdelek..) samo po sebi ni dovolj.

Ko govorimo o prepoznavi, ne govorimo o komplimentih: »ti si tako krasna, pametna, tvoja družba je tako prijetna..« Pri projektorski prepoznavi gre za energijsko, kvantno prepoznavo: ko je prepoznana projektorjeva avtentična energija, genialnost: »Zelo mi je všeč način, kako predajaš znanje, zato želim sodelovati s tabo oziroma te povabiti na dogodek ali naročiti storitev«

Če ni prave prepoznave – recimo, da nekdo povabi projektorja v službo, a ga v resnici ne prepozna po njegovih kvalitetah, temveč le za izpolnjevanje nekih tabel – to ni ustrezno vabilo zanj.

Kadar je element prepoznave vključen, gre lahko tudi za neverbalno vabilo, recimo ko moški z velikim zanimanjem prisluhne ženski in s svojo komunikacijo pokaže prepoznavo njenih avtentičnih lastnosti; torej ne gre zgolj za komplimente, ampak za iskreno zanimanje in izkazovanje pozornosti. Seveda je lahko tudi obratno, ko ženska z iskreno pozornostjo in prepoznavo »povabi« moškega v komunikacijo, druženje..

Vabilo je lahko formalno (to je optimalno) ali pa je neformalno. Ne glede na vrsto vabila, je pomemben torej občutek prepoznave. Če je ta pogoj izpolnjen, se projektor nato v skladu z notranjim vodstvom (v Human designu temu pravimo »avtoriteta«) odloči ali sprejme vabilo ali ne.

Medtem, ko projektor čaka na tista »velika« vabila (velike prelomne življenjske situacije) oziroma vabila za nudenje vodstva, pa mu, kot rečeno, ni treba čakati na vabilo za manjše priložnosti, kot je imeti pogovor s partnerjem/prijateljem, iti v kino s prijatelji, v restavracijo, na večerjo, na sprehod s prijateljem ali na krajše potovanje..

Ja, ta pojem čakanja na prepoznavo in vabila je še vedno rahlo abstrakten, tudi v tujini ni nič drugače.

Razmišljam, da bi naredila vsebine za otroke glede na različne tipe Human Designa, kajti pomembno je, da starši razumejo, kako recimo ravnati s projektorjem. Tak otrok potrebuje biti prepoznan in povabljen tudi v družinski dinamiki; starši mu morajo posvetiti kakovosten čas ena na ena, ne pa da ga zasujejo z aktivnostmi in da mu ni dovoljeno, da pove, kar vidi, doživlja. Ta otrok vidi stvari in bo tudi povedal to, kar vidi, a če ga ne povabimo in ga že zgodaj utišamo, postane zatrt, zagrenjen projektor. Starši morajo prepoznati kvalitete svojega otroka projektorja in mu pomagati, da dobi priložnosti (preko kakovostnih vabil), ki mu te kvalitete pomagajo razviti.

Seveda pa je potrebno otroku projektorju tudi razložiti, da ne more deliti svoje modrosti, pogledov in rešitev kar vsepovprek. Nihče ne mara, da mu drugi pametujejo in otrok projektor, ki nima tega občutka, je lahko označen za napornega, vsiljivega »pametnjakoviča«. Manifestorji se pa recimo morajo naučiti, da ne morejo kar injicirati vsevprek in s svojimi odločitvami šokirati druge, brez kakšnega koli pojasnila. Zanje je pomembno informiranje. Generator pa potrebuje več kvalitetnih priložnosti za sakralni odziv – da ga ne vprašaš recimo, kako je bilo v šoli temveč ali je bilo v šoli danes v redu? Da lahko odgovori z ja ali ne. Sakralni tipi (generatorji in manigeni) se najbolje odzivajo preko zaprtega tipa vprašanj (da/ne, to ali ono), odprti tip vprašanj pa je za nesakralne tipe (projektorje, manifestorje, reflektorje).

Čeprav, tu sem malo skeptičen, ker se pravzaprav socializiramo skozi netipične situacije in stike z različnimi ljudmi.

Ja, ampak to je tvoj projektorski način razmišljanja. Projektor spoznava sebe prek drugih, ker ima avro usmerjeno v drugega. Starš projektor lahko zato postane zelo kvaliteten starš – če seveda ni preveč zaščitniški. Zaradi svoje narave lahko prepozna potrebe drugih in temu primerno deluje. Avra drugih tipov je pač drugačna.

A se potem tipi razlikujejo tudi po avri?

Tako je. Avra je odvisna od definicije centrov. Projektorjeva avra je fokusirana in kot laser prodre v energijsko polje druge osebo, bere njeno energijo in jo usmerja. Generatorji in generatorji manifestorji (manigeni) imajo magnetično avro, ki k njim ves čas privlači priložnosti za sakralni odziv. Recimo, če sem v družbi generatorja, ki ima zdrav odziv na priložnosti in s tem regeneriran sakral, to čutim kot energijski objem.

Zanimivo. Ampak iz lastnih izkušenj lahko povem, da projektorji tudi privlačijo ljudi v svoje polje, celo takrat, ko niti nimajo tega namena, mar ne?

Točno. Projektorjeva aura pritegne ljudi, ki so na isti frekvenci kot projektor. Tisti, ki potrebujejo točno tega projektorja, s temi kvalitetami, ga bodo našli, jih bo njegova aura »poklicala« k sebi. Projektorjeva odgovornost pa je, da poskrbi za to, da je viden, najbolje tako, da deli, to kar rad počne, kako razmišlja, kaj vidi.. S tem poskrbi, da ga svet vidi in lahko prepozna njegovo vrednost, kvaliteto in doprinos – to pa omogoči pravim vabilom, da najdejo pot do njega.

Eno bazično vprašanje glede Human Design branja: Zakaj ni treba vnesti priimka v karto?

Priimek ni pomemben podatek. Le rojstni podatki in točen čas rojstva so ključni za izračun karte.

Podobno kot pri Djotišu? S pomočjo kolega in dveh kolegic, smo dognali, da sem v resnici sedem minut kasneje rojen, kar se ta čas veliko bolj ujema z mojim značajem in zaporedjem pomembnih dogodkov.

Wow, tako znanje zelo spoštujem. Tudi v Human Designu se usmeritev puščic oziroma substrukture karte in s tem tudi naše lastnosti lahko spremenijo v roku petih minut. Če ni podatkov o točnem času rojstva, teh elementov karte sploh ne interpretiram, saj bi bilo napačno svetovati na podlagi netočnih podatkov. To je tudi ena od pasti Human Designa, kjer tisti s pomanjkljivim razumevanjem mehanike karte delijo specifične nasvete ali usmeritve, četudi ni znan točen čas rojstva.

Katere vrste nasvet je najbolj relevanten, pomemben za nekoga, ki pride na branje Human Design karte?

V resnici, več znanja imam ko na tem področju, težje odgovorim na to vprašanje. Lažje bi tri leta nazaj odgovorila, ko nisem imela še tako poglobljenega razumevanja tega kompleksnega sistema. Kot je rekel moj profesor na geografiji, ko nam je predaval geomorfologijo, za neke reliefne elemente pokrajine, da sedaj, ko bolje poznamo in razumemo procese nastajanja reliefa, v bistvu nimamo pojma, kaj je to.

Predvsem bi tu rekla, da kdorkoli res proučuje svojo Human Design karto, naj ne poskuša le z umom zaobjet vse te aspekte, ampak naj raje poskuša vsaj svojo strategijo in avtoriteto razumeti in vpeljati v svoje življenje. Strategija je način, kako najbolj učinkovito in avtentično izmenjujemo svojo energijo z okoljem. Pri generatorjih je recimo strategija, da čakajo na priložnost za odziv. Torej čakaš, da kvalitetna priložnost pride v tvoje polje in se nanjo zavestno odzoveš, iz stika s svojo sakralno intuicijo. Tu ne gre za impulzivno odzivanje na čisto vse priložnosti. To je pomembno spoznanje za generatorja in manigena, ker smo vsi navajeni principa, pojdi in naredi, injiciraj, prisili, ukloni življenje svojim zahtevam, manifestiraj, ampak to ni avtentično sodelovanje z življenjem. In če en generator res zaživi po teh načelih, da se odziva in ne injicira, lahko doživi ogromno ene lahkotnosti, svobode in začne dojemat, da je res ustvarjen za (zavesten) odziv. Sakral te ne more usmerit, če se nima na kaj odzvat. Ne moreš sakralu ukazati, naj ti prinese neko službo ali pa da naredi nekaj zate. Ne, daj sakralu nekaj, na kar se lahko odzove, da lahko začutiš, kaj je tvoja smer. Tako sakral deluje. Je kot notranji GPS.

In pri nas, ki ga nimamo?

Nesakralnim ljudem, ki nimamo definiranega sakralnega centra, odzivanje na priložnosti ni naravno. Projektorji, kot že prej povedano, potrebujemo prepoznavo in vabilo, da lahko začutimo, ali so ljudje prepoznali naše kvalitete in želijo, da z njimi sodelujemo.

Bi se pa se še malo navezala na prejšnje vprašanje. Če res ne poskušaš vsaj slediti strategiji za svoj Human design tip in sodelovati s svojo avtoriteto (notranjim vodstvom za odločanje), potem nima smisla diplomirat iz svoje HD karte in biti ves pameten, če v svojem življenju ne živiš vseh teh energij res avtentično. Res ni pomembno, če jaz vem, kakšen je moj inkarnacijski križ, če hkrati delujem popolnoma v nasprotju s svojim energijskim ustrojem.

Če jaz, kot projektor, ne čakam na prepoznavo in vabila, ali pa se impulzivno odzivam na vabila, pri čemer ne sodelujem s svojo avtoriteto – ne počakam na čustveno jasnost glede neke izbire, sem potem zgolj izčrpana, zagrenjena in se sprašujem zakaj.

Energijski tip je uporaben podatek, zato so tudi nastali tipi, da se znamo orientirat v skladu s svojo energijo.

Že ampak ene stvari so tako posplošene in pristop se razlikuje od osebe do osebe. Podobno kot znameniti pojem “Imej se rad,” brez neke globlje definicije je preveč splošen.

No, ko praviš “Imej se rad” Projektor bi rekel: “Hm, zanimivo vabilo življenja. Hm.” Generator bi se na to odzval: “Imej se rad? To je res priložnost, da nekaj naredim zase.” Manigen bi rekel: “Res je dobra priložnost”, ali pa: “Ne ti meni govorit, kaj naj delam!” Reflektor bi lahko rekel: »kdo naj se ima rad? Jaz ali ti?« Manifestor, pa: “Ne ti meni govorit, imej se rad, pojdi nekam s svojimi nasveti.” Zato, ker manifestorji ne marajo, da jim kdo nekaj pogojuje. Torej tudi ta pojem je drugače razumljen skozi filter različnih tipov, ker je naše dojemanje tega drugačno.

Res vam predlagam, da začnete eksperimentirat s svojo strategijo in avtoriteto, da vpeljete znanje še v prakso in vidite, kako to deluje za vas. Sama osebno sem kar malo alergična, kadar ljudje pametujejo o Human designu, a sami ne živijo tega. Recimo, ko nek generator s čustveno avtoriteto pravi, da se spontano odziva iz svojega sakrala. Takrat vem, da zares ne razume svojega ustroja in je njegova uporaba Human designa zgolj teorija.

No, kakšna sreča, te imamo tu, da nam poveš, kaj je sploh ta čustvena avtoriteta?

(smeh) Human design avtoriteta je način, kako sprejemamo odločitve v svojem življenju. Je kot naš notranji kompas – je notranje vodstvo, ki nas usmerja v odločanje in delovanje, ki je v določenem trenutku najbolj primerno za nas.
Poznamo 7 vrst avtoritet: čustvena, sakralna, vranična, ego avtoriteta, samo-projicirana avtoriteta, mentalna avtoriteta, lunarna avtoriteta.

Čustvena avtoriteta pa je ena od avtoritet, ki je zelo pogosta, približno polovica ljudi na planetu jo ima, ker ima približno petdeset procentov ljudi definiran čustveni center. In če imaš definiran čustveni center, imaš avtomatično čustveno avtoriteto.

Osebe s čustveno avtoriteto potrebujejo počakati na čustveno jasnost glede svojih odločitev, preden jih sprejmejo. Z drugimi besedami, to pomeni, da moraš prespat svoje odločitve, saj zate ni resnice v sedanjem trenutku, ker zaradi čustvenega filtra, ne vidiš cele slike.

Se pravi, nek generator bo neko priložnost, ki pride v njegovo polje, dojemal skozi svoje razpoloženje v tistem trenutku. To razpoloženje pa je lahko čez nekaj ur drugačno in je lahko drugačen tudi njegov odziv na priložnost.

Ampak večina duhovnosti temelji na tem, da živimo v tem trenutku. V sedanjosti. Živeti zdaj.

Ja, to je res, ampak če s čustveno avtoriteto res prisotno živiš ta trenutek, se obenem tudi zavedaš, da v tem trenutku neko priložnost lahko doživljaš skozi slabo voljo ali pa skozi navdušenje, evforijo.

Torej ne naročim zdaj nove kave, povem natakarju, da mu jutri sporočim.

Ni čisto tako, saj vem kaj rada jem in pijem; ne rabim prespati odločitve glede tega, kaj bom jedla za kosilo. Je pa kljub temu res, da me v restavraciji lahko preobremeni, če se moram hitro odločiti in izbrati iz menija in je zame bolje, če lahko najprej le preletim meni pa se potem vrnem nazaj in se odločim. Če se recimo odločim na hitro, bi mi lahko bilo že čez pet minut žal, da sem to naročila.
A če greva k bistvu čustvene avtoritete, jaz vedno rečem – večja, ko je odločitev, se pravi večji, ko je vložek moje energije, časa in sredstev ,več časa si vzemi za to, da se odločiš.

Samo zdaj govorimo o nekih splošnih resnicah, ki so nam jih itak že mame poudarjale – velike odločitve, premišljeno reagiranje!

Ne, niti ne, ker recimo nekomu, ki ima vranično avtoriteto, tega ne bi svetovala. Za te ljudi je celo dobro, da ne razmišljajo preveč, samo naj začutijo, kaj pravi njihovo telo..

Kdor ima definiran vranični center in nima definiranega sakralnega ter čustvenega centra, ima vranično avtoriteto. Osebe z vranično avtoriteto so po naravi spontane in so zmožne hitro sprejemati odločitve. Vranična avtoriteta se lahko pojavi le pri projektorjih in manifestorjih.

Prav tako med zelo spontane ljudi spadajo sakralni ljudje, torej generatorji in manigeni, ki pa nimajo definiranega čustvenega centra in imajo definiran vranični center.

Ampak tukaj govorimo o zavestnem odločanju, ko sodelujemo s telesom – s signali svoje vranice in/ali sakrala, ne pa o impulzivnem, reaktivnem odločanju. Slednje ni dobro za nikogar, ne glede na to, kako zelo spontano bitje je glede na Human design.

Saj vedno rečemo, poslušaj svoje telo.

Jaz recimo, če sem res v stiku s svojim telesom in mi nekdo nekaj reče, bom začutila, če sem nemirna, raztresena, da ne morem dati svojega odgovora takoj. Bolj, ko sem v stiku s seboj, bolj mi je to jasno. Če pa nisem v stiku s seboj, se pa prilagodim zahtevam in pričakovanjem okolja in hitro odgovorim ali nekaj izberem.

Ampak skozi napačne odločitve se tudi učimo.

To je ta kontrast, ki ga vsak mora doživeti, zato jaz temu rečem eksperiment, ker v Human designu ni nič fiksno. Je pa res, da bolj ko upoštevam smernice Human designa, bolj vidim, skozi refleksijo preteklosti, da me je recimo sodelovanje z mojo čustveno avtoriteto vodilo k odločitvam, ki so bile bolj v skladu z menoj. Če sem to upoštevala v nekih kritičnih situacijah in intenzivnih izkušnjah, sem se počutila celostna, podprta z energijami na vseh nivojih, tako da je res nekaj na tem.

Seveda, še vedno tu in tam ne poslušam svoje avtoritete in rečem ja vabilom ter situacijam, ki niso dobre zame, ker se tudi sama še vedno učim sodelovati s svojo energijo, a vsakokrat, ko se mi to zgodi, se mi le potrdi, da bi morala poslušati svojo avtoriteto. Napake so torej pomembne za našo rast, ni pa nujno, da se res učimo le na napakah.

Na splošno, za projektorje velja, da smo tip, , ki ima največ za reprogramirati, zaradi naše odprte in fokusirane aure (zaradi katere smo zmožni dobro brati in usmerjati energijo drugih, a hkrati smo zato tudi bolj ranljivi za vplive okolja). Pa tudi zato ker smo nedefinirani ravno tam, kjer je največ nekega družbenega programiranja na temo produktivnosti, uspešnosti, dela, torej v sakralu Eden najtežjih orehov za streti je storitveno naravnana samopodoba, ki so nam jo vcepili že zelo zgodaj in nas spremenili v generatorje oziroma manigene. Služba, delaj, produciraj, dokazuj svojo vrednost preko dela. Čeprav si izgorel in zagrenjen projektor.
Ampak tudi zaradi teh izkušenj, ki niso skladne z nami, dobimo neka spoznanja in modrost.

No, ja, resnici na ljubo si ne predstavljam najbolje, kako bi bilo, če bi zdaj živel to sakralno življenje.

Enako. Živela sem ga večji del svojega življenja, ampak ni bilo nekega zadovoljstva v tem. Želim, da mi je dovoljeno, da sem to, kar sem in da svoje delo opravljam tako, kot je najbolje zame – da pri tem sodelujem s svojo energijo in ne delujem proti njej. Zato sem rekla, da je Human Design osvobajajoč.

Ja, na branju si mi rekla, da naj sledim sebi.

Ja, ker imaš identiteto definirano in se to vidi in čuti. Si fiksen v svojem zavedanju sebe in te, zato recimo ne morejo zunanji vplivi toliko zamajati, kot lahko mene, ki sem v identiteti nedefinirana in sem bolj osebnostno fleksibilna, pretočna.

A sva midva obdelala, kaj sploh so različne vrste strategije, razen to, da naj bi projektorji čakali na vabilo?

Strategija generatorja in manigena je, da čaka na priložnost za odziv, za projektorja je čakanje na prepoznavo in vabilo, za manifestorja je, da informira, za reflektorja pa je strategija enaka avtoriteti, ki je, da čaka en lunin cikel, preden sprejme (večje) odločitve.

A prav to, da res čaka do naslednjega luninega cikla?

Ja, ker reflektorji so zelo povezani z luninim ciklom – luna namreč v svojem 28-dnevnem tranzitu aktivira vseh 64 vrat v naši karti, kar reflektorjem omogoča, da v tem času neko izbiro začutijo skozi energije posameznih vrat. To je njihova notranja stabilnost, saj nimajo definiranega nobenega centra, na katerega bi se lahko oprli za odločanje.

Iz česa je pravzaprav sploh skompilirano znanje Human Designa?

Osnovna baza Human Designa so starodavne vede: astrologija, kitajski I Ching, potem Kabala oziroma drevo življenja in hindujski sistem čaker. Iz astrologije, recimo, potegnemo aktivacijo vrat glede na planetarne tranzite v času rojstva, iz I Chinga potegnemo vrata, 64 heksagramov je v I Chingu in toliko vrat imamo v Human design karti. Od tu izhajajo tudi linije, ki določajo, kakšen profil (značaj) imamo – imamo 12 kombinacij profila, recimo 3/5, 1/3, 5/1, 4/6 itd. Delno linije v vratih vrata izhajajo tudi iz Kabale.

Energijski tipi pa nimajo izvora v teh vedah, saj so bili dodani naknadno. Ko je Ra Uru Hu kanaliziral to znanje in ga zapisal najprej v »Črni knjigi« Human designa in nato še v »Beli knjigi«, tipi niso bili specifično definirani. Poudarek je bil predvsem na centrih, kanalih in vratih v Human Design karti, kasneje, v nadaljnjih letih razvoja Human designa, pa so se definirali še Human design tipi. Obstoj tipov je omogočil enostavnejšo predstavitev ključnih razlik med kartami in s tem lažje razumevanje posameznikovega ustroja – da se ljudje lažje orientirajo in krmarijo skozi življenje. Prav pri tem nam strategija in avtoriteta, ki izhajata iz tipov, res pomagata.

Kaj za nas pomeni, če so kanali celi, razpotegnjeni od ene točke do druge?

Če je kanal cel, pomeni, da sta centra na obeh straneh kanala definirana. Energija med tema centroma torej teče nemoteno, kar pomeni, da je energija in sporočilnost tega kanala konsistentna. Z drugimi besedami, s tem kanalom imaš stalno dostop do njegove energije, njegovih lastnosti energij in z njim vplivaš tudi na svoje okolje. To so tvoje definirane energije, s katerimi si povezan in ki dajejo tvojemu življenju neko stabilnost, konsistentnost.

Kaj je pa potem tisto, recimo nepovezano, kar je lahko problematično?

Čeprav imaš ti recimo pet celih kanalov, imaš tudi deljeno definicijo karte (ang. split definition) – recimo tvoj čustveni center in center volje sta povezana med seboj preko kanala 37-40, nista pa povezana s preostalimi štirimi definiranimi centri. Imaš torej dva med seboj neodvisna energijska ekosistema. Vmes je vrzel, kar ustvarja prekinitev v pretoku energije med tvojimi definiranimi centri. To pomeni, da . potrebuješ vpliv drugih energij iz okolja, da zapolniš te energijske vrzeli v karti in lažje sprocesiraš stvari.

Lahko prosim prevod tega v slovenščino?

To pomeni, da morda vedno iščeš nekaj zunaj sebe, nekaj kar bi te dopolnilo. Imaš občutek, da nisi cel, če recimo ne dobiš potrditve od drugih. To je lahko tvoja samo-sabotaža. Če gledamo tvojo karto, opažam, do se tu lahko prav ujameš v zanko s temi energijami. Na primer, vrata 25 premostijo tvoj “split”. Imaš “mali split”, kar pomeni, da lahko temu daješ prevelik poudarek, da se lahko preveč fiksiraš na tista vrata, ki ti manjkajo. Ves čas iščeš to energijo oziroma to osebo, ki bi ti omogočila, da postaneš celota. V tvojem primeru, ker gre za vrata 25, ki predstavljajo univerzalno ljubezen, je lahko to pogosto povezano z iskanjem neke univerzalne ljubezni ali pa s prizadevanjem, da bi bil »boljši« predstavnik ljubezni, bolj nevtralen, čist.. Da bi torej imel to oziroma bil to, kar nisi.

Univerzalna ljubezen? Torej iščem nekaj lepega?

Iščeš lahko popoln izraz ljubezni ali pa ti želiš to biti, kar je lahko tudi v obliki lepote, estetike, vendar pa to lahko preide v obsesijo in začne omejevati tvoje življenje. Pomembno je, da ne iščeš iz občutka, da ti nekaj manjka, ali da nekaj ni v redu s teboj.

Obstajajo ljudje, ki prihajajo na branje, ker resnično občutijo to praznino in to potrebo po iskanju nečesa ali nekoga zunaj sebe, da jih dopolni in bi se počutili cele. Ko se osredotočimo na vrata, ki premostijo njihovo delitev, se lahko hitro prepoznajo v teh energijah.

Če razumemo, zakaj nam nekaj manjka, in sprejmemo dejstvo, da tega pač nimamo in da smo kljub temu celi, nas to ne bo več omejevalo. Ko smo v družbi ljudi, ki premostijo našo energijsko delitev, se lahko stvari lažje sprocesirajo in postanejo jasnejše, lažje se odločimo. Po drugi strani pa, če se pretirano zanašamo na zunanje vplive, se lahko preveč navežemo na določene odnose.

Če imamo v svoji karti energijsko delitev (split), smo še vedno celi in imamo notranjo stabilnost – ta izhaja iz naših definiranih centrov in kanalov.

Zakaj se upoštevata pri rojstvu dva datuma, en je čas rojstva, drugi pa tri mesece pred rojstvom?

Tri mesece prej, pravijo, da se takrat naša duša inkarnira v telo. To obdobje, približno 88 dni pred rojstvom, se šteje za pomemben trenutek, ko se naša nezavedna stran, ta epigenetski odtis, začne oblikovati. Ko se rodimo, pa se zavestno združi z nezavednim. Te nezavedne energije so tisto, kar utelešamo, predstavljajo našo telesno zasnovo in to je naš “voznik”. Zelo je pomembno, da delamo na naši nezavedni strani, ker ko ozavestimo recimo senčne plati teh nezavednih energij, nas ne morejo več sabotirati na nezavednem nivoju.

Kje se kaže ta nezavedni del v human design karti?

V rdečem stolpcu. Vse, kar je v rdečem, so naša nezavedna vrata. Če so vrata pobarvana rdeče, pomeni, da gre za energijo, ki je del te nezavedne strani. Odvisno je sicer od sistema, ki generira karto, vendar sta običajno stolpca črne in rdeče barve, prav tako pa tudi barva vrat, ki so označena na karti.

Nezavedna stran naše Human Design karte predstavlja inteligenco našega telesa, energije, ki jih mi utelešamo, a se jih ne zavedamo – so del naše podzavesti. Naše nezavedne energije se kažejo navzven preko določenih karakteristik (značilnih za vrata, ki so tam definirana) in jih drugi veliko lažje prepoznajo v nas, kot pa mi sami.

Ko začnem govoriti o teh energijah, se lahko oseba prepozna v njih, vendar ni tako, da bi takoj lahko točno vedel, kako jih obvladovati. Ko se tega naučimo, ko ozavestimo te energije, postanejo del nas in tudi ne morejo več sabotirati našega delovanja.

Kako to poudariš pri branju? Zavestni, in nezavedni del?

Odvisno je od specifičnih potreb določene stranke. Pri splošnem branju karte ne poglabljam v to, razen če je kakšno specifično vprašanje glede določenih vrat.
Pri kakšnih specifičnih vprašanjih, zlasti pa pri poglobljenem branju oz. readingu pa uporabim tudi Gene Keys za dodatno razlago. Nezavedni Mars, na primer, lahko pove veliko o našem poklicu ali življenjski poti. To je hkrati tudi naša najgloblja rana (core wound), vendar, ko resnično ozavestimo te energije – predvsem njihove senčne plati, lahko ta velik dar zacveti v polnosti.

Mars torej predstavlja poklic?

Odvisno, kako gledamo na to. Richard Rudd je razlago vrat skozi prizmo Gene Keys razdelil na tri glavna področja. Prvo področje je “Genius sequence”, sekvenco genialnosti, ki razlaga pomen sonca in zemlje v naši karti. V Gene keys jeziku ta dva ključna elementa karte predstavljata ,naše življenjsko delo, evolucijo, sijaj in namen.

Nato imamo “Venus sequence”, Venerino sekvenco, ki vključuje razlage nekaterih drugih planetov naše karte, kot so Mars, Luna in drugi. Ta sekvenca se osredotoča predvsem na naš čustveni razvoj, naše rane, naš magnetizem.

Potem pa je še “Pearl sequence”, biserna sekvenca, ki se osredotoča na kariero in potencial za manifestacijo. Biserna sekvenca se deloma prekriva tudi z Genius sekvenco, saj je naše sonce po tej sekvenci naš “brand”, prepoznavna znamka.
Pogosto na svojih readingih in posvetih uporabljam Gene Keys kot orodje za poglobljeno razlago določenih energij v karti. Gene keys razlage vrat so v svoji osnovi transmisije in so kot take zelo dobra protiutež pogosto mehaničnemu značaju Human design sistema. Na koncu pa seveda vse nekako po svoje naredim.

No, za konec pa bi rad le še enkrat poudaril, da sem res bil impresioniran, koliko globlje je šlo tvoje branje moje karte od sicer res prav zavidljivo obširne interpretacije umetne inteligence.

Ja, tudi sama ne vem točno, kaj in kako v resnici delam. Vsekakor pa je to zmes mojih dosedanjih izkušenj, znanj. Human Design je zame le vstopna točka, skozi katero lahko najhitreje pridem do bistva osebe in jo preko razlage karte lažje usmerim. Vendar je vmes še veliko več elementov, orodij, tudi čisto energijskih stvari. Hvaležna sem, da se moja branja snemajo, ker se sama pogosto sploh ne spomnim več, kaj sem govorila pred petimi minutami.

Enkratno, mislim, da sva povzela kar precej plati Human designa. Hvala za tvoj čas in za vse povedano.

Hvala tudi tebi za vabilo.