Kdo si?

Neka ženska je ležala v komi. Nenadoma je imela občutek, da je prišla v nebesa in da stoji pred sodnim zborom.

“Kdo si?” ji je rekel glas.

“Sem županova žena,” je odgovorila.

“Nisem te vprašal, čigava žena si, ampak kdo si.”

“Sem mati štirih otrok”

“Nisem te vprašal, čigava mati si, ampak kdo si.”

“Sem učiteljica.”

“Nisem te vprašal, kaj si po poklicu, ampak kdo si.”

In tako je šlo dalje. Vse kar je odgovorila, se je zdelo, da ni zadovoljiv odgovor na vprašanje: “Kdo si?”

“Kristjanka sem.”

“Nisem te vprašal, katere vere si, ampak kdo si.”

“Sem tista, ki je hodila vsak dan v cerkev in vedno pomagala ubogim in stiskanim.”

“Nisem te vprašal, kaj si delala, ampak, kdo si.”

Očitno ni opravila izpita, kajti poslali so jo nazaj na zemljo. Ko si je opomogla od bolezni, je sklenila, da bo ugotovila, kdo je. In v tem je bila vsa razlika.

Tvoja dolžnost je biti. Ne biti nekdo, ne biti nihče, kajti v tem tičita pohlep in ambicija.

Ne biti to ali ono in tako postati odvisen. Ampak enostavno biti.
(Anthony De Mello iz knjige »Zavedanje«)

Ko sem prvič prebrala to zgodbo sem se v mislih katapultirala nekaj let nazaj – na začetek svoje t.i. poti duhovnega prebujanja, oz. v trenutek, ko sem dejansko začutila, da se v meni pojavljajo občutki in vprašanja o svojem obstoju na katera nisem imela odgovorov. To vsekakor ni bilo lahko obdobje. Zaposlena sem bila v korporativnem okolju, kjer na splošno velja, da je vrednost posameznika določena izključno na podlagi tega kakšno vlogo igra v njihovem sistemu in kako učinkovit je v tej vlogi (beri: kakšen je njihov finančni učinek). Pri svojem delu sem bila zelo uspešna, vendar fizično in čustveno izmučena. Kasneje sem dojela, da je bila ta neverjetna utrujenost posledica mojih notranjih bojev, ki so se odvijali na subtilni ravni in ne toliko zaradi količine dela.

Divji notranji boji, ki jih nihče ni niti opazil. Srdita bitka, ki je za sabo puščala pogorišče. Pogorišče mojih srčnih želja, upanja, namer in vizij. Pogoltnil jih je ogenj preživetvenega nagona in miselnih konstruktov, da »tako pač je«.

Oh, če bi takrat vedela, kar vem danes…

Celo življenje so nas učili, da se moramo identificirati z našimi vlogami, odnosi in nazivi. Vendar te stvari ne odražajo naše prave biti. Kdo sploh smo, ko odstranimo vse te zunanje etikete? To je bilo v tistem trenutku zame fundamentalno vprašanje, ki me je popeljalo na izjemno pot raziskovanja in globljega razumevanja same sebe ter drugih. Še posebej, ker sem bila del organizacije (zaposlitveno podjetje), kjer sem na dnevni ravni komunicirala z ljudmi, ki so svojo identiteto izražali izključno na podlagi prepričanj o tem kdo menijo, da morajo biti in ne kdo v resnici želijo biti.

Ja, naše vloge in (začasne) identitete so pomemben del našega življenja, vendar nas ne definirajo v celoti. Lahko smo zelo uspešni pri tem kar profesionalno počnemo, lahko smo ljubeči starši ali predani partnerji, vendar te vloge ne zajemajo naše celotne biti. Ko se soočimo z vprašanjem “Kdo sem jaz?” se odpre popolnoma nova dimenzija življenja, polna tako izzivov kot tudi daril, na katero povečini nismo pripravljeni.

Potovanje do resničnega jaza je lahko zahtevno, saj zahteva pogum, da se soočimo s svojimi notranjimi strahovi in negotovostmi. Teh pa ni malo. V bistvu se šele takrat, ko začnemo prvič »praskati« po svoji podzavesti, pokaže kaj vse se skriva »pod površjem«.

Vendar je to tudi osvobajajoče potovanje, ki nam omogoča, da odkrijemo svojo pravo moč in namen.

Med tem potovanjem se lahko naučimo, kako biti bolj pristni in resnični do sebe ter kako živeti življenje, ki je v skladu z našo resnično naravo.

V kolumni »Poslanstvo brez cenzure« se bomo skupaj podali na to avanturo. Na pot brez konkretno opredeljenega končnega cilja. Ker je za vsakega izmed nas popolnoma drugačen. Bolj pomembna je izkušnja skupnega potovanja na katerem si bomo izmenjevali modrosti, skrivnosti, pasti nasvete, trike, osebne zgodbe, vzpone in padce ter neprecenljive občutke ob odkrivanju lastnega dušnega namena na Zemlji.

Kdo sem jaz? Moje ime je Anja Žibert. Sem multidimenzionalno energijsko bitje z neomejeno močjo kreacije. V tej inkarnaciji sem si izbrala kar nekaj vlog. Med najpomembnejšimi je biti mama čudovitemu sinu ter ustanoviteljica kadrovske agencije s srcem, Free Spirit Human Capital kjer pomagam posameznikom, na najbolj zabaven, praktičen in srčen način stopijo na pot svojega resničnega dušnega poslanstva. Prav tako zelo uživam, ko podpiram podjetja, t.i. srčne delodajalce pri razvoju njihovega posla in ekip. Ena izmed najnovejših vlog, ki sem jih prevzela, je tudi so-urednica vsebinskega portala Živeti zdaj in avtorica kolumne, ki si jo ravnokar prebral/-a. V pisanju in izražanju zelo uživam in moj osnovni namen je, da skupaj razširimo percepcijo termina »dušno poslanstvo«.

Vabim te, da se mi s svojimi predlogi aktivno pridružiš pri so-kreiranju kolumne in dvigovanju vibracijske frekvence kolektivnega energijskega polja v Sloveniji – še posebej na področju osebne rasti v povezavi z zaposlovanjem.

Pošiljam svetlobni pozdrav

Anja Free Spirit