EFT ali tapkanje je bil moj uvod v potovanje skozi svet duhovnosti. Ko sem približno leto dni pred srečanjem z Berto prvič slišal za tapkanje, se mi je ta pojem zdel, milo rečeno, zelo nenavaden. S svojo tedanjo partnerko sem se celo šalil, da je to verjetno mišljeno kot ljubeče trepljanje po zadnjici. A ko se je moje življenje nenadoma obrnilo na glavo in sem izgubil tla pod nogami, mi je usoda milostno naklonila Berto, ki mi je pomagala najti pot nazaj – pot v življenje. Že prvi dan najinega prijateljstva me je vprašala, če bi tapkal. Kljub temu, da sem se prej norčeval iz tega pojma, sem brez pomisleka sprejel njen predlog. Dejstvo je, da človek v stiski ne izbira med ponujenimi rešitvami, ampak sprejme tisto, kar mu je ponujeno. Poleg tega je Berta tako prijazna in ljubeča oseba, da ji težko oporekaš. Tako sva začela tapkati in tapkanje je spremenilo moje življenje. Pravzaprav je tapkanje skupaj z Bertinim vodstvom in pomočjo prineslo spremembo.

Sprva nisem nič čutil, a Berta je bila neutrudna. Tapkala sva in tapkala, dokler se ni počasi pokazala luč na koncu temačnega tunela. Šest let pozneje še vedno prijateljujeva in moja obljuba, da jo peljem na kavo v Monte Carlo, ko pride večja količina denarja v moje življenje, še vedno drži. Dejstvo, da sedaj urejam ta portal, se ne bi zgodilo, če ne bi bilo nje in njenega vodstva.

Za tiste, ki še nikoli niso doživeli EFT tapkanja, se ta tehnika morda zdi bolj nenavadna in nepojmljiva kot julijski sneg v Sahari. A EFT res deluje in nešteto neskončno hvaležnih strank Berte Rebol ve, da EFT v povezavi z Berto ustvarja čudeže in odpravlja marsikatero globoko zakoreninjeno travmo, strah, posledice zlorab ter katero koli drugo omejujoče čustvo ali prepričanje, ki nas hromi in nam ne dovoli, da zaživimo svoje življenje v polnosti.

Kakšne vrste težav lahko naslovimo s tapkanjem ali metodo EFT?

EFT je kratica za Emotional Freedom Techniques ali poslovenjeno tehnika doseganja čustvene svobode, kar ne pomeni, da se čustev znebimo, temveč da imamo orodje, s katerim lahko sprostimo preveč močna čustva ali čustva, ki predolgo trajajo. Tudi če kakšnega čustva ne čutimo, lahko s tapkanjem sprostimo oviro, velikokrat je to neka prepoved, ki smo jo pontranjili. Na primer ženske pogosto vsaj delno sledimo kulturni normi, da se ne spodobi, da se jezimo, moški pa bolj pogosto potlačijo žalost.

Ljudje smo v resnici bolj čustvena kot razumska bitja, tako da vsi potrebujemo nek priročen, praktičen način za regulacijo čustev, kar posledično, če tapkamo, seveda, bistveno izboljša naše odnose. S tapkanjem lahko razrešimo fobije, zmanjšamo tesnobo in stres, se rešimo zasvojenosti in škodljivih navad ter izboljšamo svojo samopodobo in kvaliteto življenja na splošno. Ker je tehnika usmerjena v sproščanje telesnih občutkov, je zelo učinkovita tudi pri predelovanju posledic zlorab in travm. Ko pomirimo travme in intenzivna čustva, se pomiri tudi živčni sistem in posledično si celo telo oddahne, kar se pokaže kot samo-zdravljenje telesa.

Ali mogoče lahko deliš z nami kakšno izkušnjo?

Na primer ena klientka je pred leti prišla tapkat strah pred narkozo, ker je bil pred njo poseg, pri katerem naj bi ji odstranili cisto na jajčniku. Ko sva strah pred narkozo že zmanjšali, sem jo vprašala, kakšna je posledica ciste. Odgovorila mi je, da bi rada zanosila in cista ji to preprečuje. Povedala sem ji, da je telo bolj modro, kot si mislimo in da je naredilo cisto zato, da ne more imeti otrok. Vprašala sem jo, česa jo je strah, ali se boji nosečnosti, poroda ali materinstva? Povedala je, da jo je strah, da bo slaba mama. Tapkali sva še ta strah. Operacijo je imela napovedano čez nekaj dni in pred posegom so ji še enkrat naredili ultra zvok. Ugotovili so, da se je cista toliko zmanjšala, da operacija ni potrebna. V naslednjem ciklusu je zanosila.

Metodo tapkanja se dokaj zlahka naučimo, kje je potem prednost tega, da obiščemo strokovnjaka, pravzaprav, konkretno, strokovnjakinjo Berto?

Osnove tapkanja so res enostavne: osredotočimo se na težavo, jo ubesedimo in hkrati tapkamo po končnih točkah meridianov. Prednosti tapkanja z izvajalko/cem je veliko. Prva je ta, da v primeru, ko se dogovorimo za termin z izvajalcem, je večja verjetnost, da bomo tudi zares tapkali. 🙂 Marsikdo zna tapkati, pa se medtem, ko mu je neprijetno, ne spomni, da bi naredil kakšno zaporedje in se sprostil ali pa se spomni in si ne vzame časa.

Včasih sami naredimo nekaj zaporedij in takoj ko napetost malo popusti, nehamo tapkati. Pri tapkanju z izvajalko je več verjetnosti, da bomo pri tapkanju bolj temeljiti in da bomo dogodek ali občutek tapkali z več zornih kotov in težavo zelo omilili ali izkoreninili.

Dogodki, ki jih predelujemo na srečanjih, so majhne ali velike travme in takrat, ko smo to doživljali, smo se počutili sami, neslišani, nevideni, nesprejeti, izločeni, zavrnjeni. Ob prisotnosti neobsojajoče, sočutne izvajalke lahko klient najprej sprosti neprijetne občutke in naredi tudi prepis izkušnje, ker v procesu celjenja ni bil sam in je bil viden, slišan ter sprejet.

Med tapkanjem z mano klienti dobijo varen prostor za soočenje z nepredelanimi občutki. Poleg tapkanja sem prakticirala tudi druge tehnike in tako razvila senzitivnost, da med tapkanjem s klientom čutim, kje ni pretoka, kje je bolečina, stiska, zategnjenost ali tesnoba. Med procesom dobim misel ali sliko, da klienta vodim v določeno smer, ki omogoča globljo sprostitev in razrešitev. Zelo me privlačijo družinski vzorci, kako se travme dedujejo in ponavljajo, in veliko pozornosti namenjam prekinitvi teh vzorcev.

Vem, da imaš veliko strank, ki so bili v rani mladosti zlorabljeni. Na kakšen način lahko pomagaš tem strankam, pravzaprav, kaj lahko razrešijo s tapkanjem?

Ker sem sama žrtev spolne zlorabe v otroštvu, sem nekako magnet za ženske s podobno bolečo izkušnjo. Nezavedno čutijo, da sem sama šla skozi vse faze iskanja resnice in soočanja z njenimi posledicami.

Tapkanje omogoča, da se počasi in na varen način približamo tem travmatičnim spominom in postopoma sproščamo strah in grozo ter fizično bolečino iz telesno-čustvenega sistema. Klientkam je veliko lažje, ker ne gre samo za pogovor. Tapkanje po končnih točkah meridianov pripomore, da se zavedanje, da so vsi ti strašni dogodki preteklost, lažje utelesi. Seveda je v takih primerih potrebnih več srečanj, nikoli ne vem koliko, ker vsakdo drugače procesira.

Kaj pa pri tistih, ki čutijo posledice zlorabe, same zlorabe se pa ne spomnijo? Ali mogoče pri takih predlagaš tudi kakšno drugačno terapijo?

Zelo pogosto je, da se same zlorabe ne spomnimo, nimamo dostopa do slik ali filmov v svojem zavestnem spominu. Zaradi preobremenitve v psihi med travmo pride do razcepa med zdravim in ranjenim delom in do tako imenovane odcepitve ali disociacije, lahko pa tudi do amnezije ali izgube spomina. Odcepitev in/ali izguba spomina nastopita kot obrambna mehanizma, kadar se pojavi hud občutek ogroženosti. Vendar nosimo spomin v svojem telesu in včasih reagiramo tako avtomatsko (iz svojih odcepljenih/potlačenih nezavednih vsebin), da niti sami sebe ne razumemo.

Neozaveščene travme lahko prepoznamo tudi v obrambnih strategijah, v strahovih in projekcijah – v tem, kakšne namene pripisujemo drugim ljudem in kako interpretiramo dogodke. Še najbolj zgovorne pa so zgodbe, ki se nam v življenju ponavljajo. Na primer nekdo, ki je nek dogodek, recimo ločitev staršev, doživel kot izdajo, temu se bodo v življenju v raznih odnosih ponavljale situacije, kjer bo imel občutek, da je izdan. Dokler se ne bo ustavil, nehal kazati s prstom na druge, pogledal vase in predelal ta občutek.

Če čutim, da s klientom ne napredujeva, predlagam, da poišče pomoč kje drugje. Priporočam tiste terapevte, ki sem jih sama na svoji koži preizkusila, vsekakor pa priporočam klientu, da posluša svoj občutek.

Kaj je kaj najbolj nenavadnega, kar si doživela pri delu s strankami? Ali se je kdaj zgodilo kaj, česar nihče ni pričakoval?

Dandanes težko karkoli uvrstim med nenavadno, ker je meni svet energij in mističnega od nekdaj blizu in je zame vse to normalno in navadno. No, nepričakovano … Tapkala sem z mlado žensko, ki se je počutila izgubljeno v svojem življenju. Nesrečna v službi, s poslovno idejo ter nedokončano izobrazbo iz področja naravnega zdravljenja si je želela narediti poklicno tranzicijo, vendar je čutila blokado. Poleg tega je živela v zakonu, v katerem ni bilo spoštovanja in povezanosti.

Tapkali sva njene travme iz otroštva, kako se je počutila, ko sta se starša prepirala in kaj vse se je dogajalo in jo prizadelo ob njuni ločitvi, kako nevredno in nepomembno se je počutila, ko sta starša veliko pozornosti namenjala služenju denarja in kako se je počutila kot najstnica v prvih romantičnih zvezah ter kako sta prišla skupaj z možem in kako se počuti ob njem. Seveda je bilo za to potrebnih več srečanj. Bistveno je, da je bila res pripravljena globoko pogledati vase in si priznati svoje strahove in tudi neozaveščene manipulacije, katerih se je posluževala zaradi občutka nemoči in nevrednosti.

Po enem takem tapkanju, sem jaz čutila neverjetno olajšanje, kot da se je razblinila tema in teža njenih prejšnjih življenj, njenih prednic in njenega otroštva in sem rekla: »Ali veš, kaj sva sedaj naredili?« Začudeno me je pogledala. »Odtapkali sva ovire do tvojega novega partnerja. Veš, lahko se zgodi, da ga boš srečala v roku dveh tednov.« Nimam navade napovedovati prihodnosti, ampak to je bilo v etru in je kar brez premisleka steklo skozi moja usta. Obe sva se smejali in se razšli dobre volje in seveda sem jaz pozabila na to in na debelo pogledala, ko mi je sporočila, da se je točno to zgodilo. To je bilo pred štirimi leti in pred kratkim sta se poročila.

Vem, da se ti odpirajo neki uvidi ob tapkanjih s strankami v zadnjem letu, na kakšen način to pomaga pri samem terapevtskem procesu?

Tapkanje je zame način, kako vstopim v proces zaznavanja čustev in občutkov drugih ljudi, ki mi sicer niso vedno dosegljiva, kar je zame dobro, saj pri običajnih stikih z ljudmi nisem obremenjena z njihovim počutjem in razmišljanjem in ne vstopam nepovabljena v njihovo energijsko polje. Od korone naprej izvajam tapkanje on line in smo s klienti po stotine kilometrov narazen, vendar čutimo skupaj kot eno, smo v nekem skupnem polju, kjer berem energijo čustev in prepričanj, ki jih skupaj s klienti razvozlavamo in sproščamo, dokler se njihovo telo in psiha ne pomiri.

Včasih se zgodi, da klientka nič ne čuti, ker je vibracija neprijetnih čustev in omejujočih prepričanj njej tako domača, da je zanjo to »normalno«, mene pa na primer začne stiskati v prsih ali začutim bolečino v želodcu ali kjerkoli drugje v telesu, ker je tam energija zgoščena. Klientke v takem primeru prosim za zaupanje, da jaz toliko časa tapkam in klientka skupaj z mano, da se to, kar čutim, sprosti. Klientka mi odpre vrata in je zavestno prisotna, ko jaz kot gospodinjska pomočnica malo pospravim pri njej doma. 🙂 Na tak način se pri klientkah vzpostavi boljši pretok in potem mi poročajo, kako se jim je življenje spremenilo na bolje.

Katere so najbolj pogoste napake, ki jih delamo, če sami tapkamo?

Od 2010, ko sem spoznala tapkanje, mi je ta tehnika ljuba zato, ker se lahko hitro naučiš, kako si v stiski pomagaš sam/a. Opažam pa tri najbolj pogoste napake.

Prva je ta, da ljudje tapkajo ob posnetkih na spletu, ne da bi poznali osnove tehnike. Ob posnetku ponavljajo fraze, ki so splošne in se ne vživijo dovolj v svojo težavo, ne začutijo, kje je motnja v pretoku energije v njihovem telesu in se običajno potem pritožujejo, da njim tapkanje ni pomagalo.

Druga napaka je, da naenkrat poskušamo rešiti preveč. Kot če bi odprli usta do konca in vanj zatlačili jabolko. Ne bi mogli odgrizniti niti enega grižljaja, kaj šele, da bi grižljaj zmleli. Ko začnemo s tapkanjem reševati nek problem, začnemo pri nekem občutku, čustvu ali prepričanju, potem pa gremo vedno globlje in običajno pridemo do nekega konkretnega spomina iz otroštva, ki je ostal nepredelan. Ko po koščkih enega za drugim sprocesiramo občutke, ki so obtičali v telesu, ker takrat nismo imeli ustrezne kapacitete za čutenje ali nismo imeli varnega okolja, se pomirimo. S tapkanjem posameznih dogodkov naredimo več koristi, kot če tapkanje zastavimo na splošno.

Tretja napaka je, da poskušamo do pozitivne spremembe priti tako, da tapkamo pozitivne afirmacije. Včasih mogoče deluje, večinoma pa ne, ker se na ta način še bolj oddaljimo od svojih resničnih neprijetnih občutkov. Bistvo tapkanja je, da smo iskreno prisotni s tem, kar je. Ali kot je rekel veliki Učitelj: Resnica vas bo osvobodila.

Kaj lahko svetuješ ljudem, ki to sami počnejo?

Svetujem, da se udeležijo kakšne delavnice, na kateri se bodo naučili osnov te tehnike. Lahko kupijo spletno delavnico, ki sva jo posneli s Katjo Drobež in je dosegljiva na moji spletni strani . Veliko koristnih informacij je v knjigi EFT za telebane avtorice Helene Fone in mnogih drugih knjigah ter priročniku, ki je brezplačno dostopen na spletu.

Mnogi pa se najraje naročijo na individualno tapkanje in jim ob tem, ko skupaj tapkamo, razložim tudi, zakaj smo nekaj tapkali na tak način, zakaj govorimo, kar govorimo. 30 let sem bila učiteljica v razredu in moj učiteljski gen je še vedno aktiven. 🙂

Za tiste, ki potrebujejo malo spodbude za tapkanje, pa s Katjo vodiva skupinsko on line tapkanje. Več informacij o tem je na moji spletni strani in v FB skupini “Manj (čustvene) teže in več ljubezni do sebe”.

Tapkanje je tehnika, s katero se lahko sami pomirimo v mnogih neprijetnih okoliščinah. Če se nam nek vzorec ponavlja ali če vemo, da smo doživeli travmo/e, pa priporočam tapkanje z izkušeno izvajalko. Jaz sem ena od njih.