S Klaro sva se spoznala po naključju, čeprav naključij pravzaprav ni. Kasneje mi je zaupala, da je ob najinem prvem srečanju pomislila: “Oh, ne… Še eden od teh karmičnih.” Kot pravi sama, se verjetno poznava že več kot petsto let. Je izjemno duhovita, razgledana, inteligentna in predana svojemu poslanstvu.

Na prvi terapiji, ki sva jo imela pred leti, sem hitro spoznal, da njeno “Malo se ukvarjam z energijami” presega vse moje predstave o vesolju in življenju nasploh. Že po prvi minuti, ko je dvignila roko nad moje srce, je presenečeno rekla: “O, zakaj pa misliš…” in dobesedno ponovila stavek, ki me je leta in leta mučil v otroštvu, a ga nisem nikoli izrekel nikomur. To je bil šele začetek; kot da bi brala droben tisk na dnu strani, mi je razkrivala ozadja osebnih zadev, ki jih nisem razumel, a so me energijsko in miselno ujela v čustva, iz katerih nisem mogel izstopiti.

Z leti so se takšne mistične in neverjetne izkušnje samo še množile, vendar sem se sčasoma nehal čuditi in sprejel dejstvo, da nekaterim ljudem res ni nič skrito – ne le o meni, ampak tudi o mnogih drugih stvareh na tem svetu. Prijateljstvo s tako osebo zahteva kar nekaj osebnega poguma. Na srečo sem precej iskren človek.

Dan po terapiji pri Klari sem vprašal kolegico, kako je bilo. Odgovorila je: “Lažja sem za šest kilogramov. Zdaj mi je končno jasno, zakaj sem bila v takem odnosu, zakaj sem imela takšno službo in izkušnjo v njej.” Še vedno pogosto povprašam ljudi, ki pridejo z njenih terapij, in večina jih pove, da je bila izkušnja življenjsko prelomna.

V zadnjih letih sem srečal veliko terapevtov, magičnih in jasnovidnih oseb, vendar Klara ostaja razred zase.

Več o Klari Magrič na klaramagric.si

Kako poteka obisk pri tebi?

Ko začnem z delom, najprej izvedem uvod – posvetitev, kjer vse darove in karmo te terapije posvetim božanskemu. Sledi pogovor s stranko, med katerim se že začnejo odpirati določeni energijski kanali, preko katerih dobivam uvide in informacije. Drugi del, ki poteka na blazini, pa je povezan s čutnim delom. Preko dotika mi oseba pokaže, kaj skriva v svojem nezavednem delu.

Na kakšen način to vidiš?

Prikažejo se mi slike, informacije in občutki v telesu. Preprosto počakam na signal, ki se pojavi v kakršni koli obliki, in ko se to zgodi, ga ubesedim.

Ali tudi slišiš kakšne besede?

Včasih slišim zvoke, včasih tudi kakšna beseda prileti, ki je pomembna, da jo oseba sliši. Predvsem pa se znotraj mene oblikuje stavek, ki ga povem stranki, da ga ponovi: “Osvobajam se tega in tega vzorca, teh občutkov, čustev in besed.” To pride kar samo od sebe.

Večkrat si v preteklosti omenila, da si v stiku z dušo in da se to razlikuje od stika z osebo. Kako to čutiš in na kakšen način to ločiš?

Res je. Oseba, osebnost, je neka identiteta, vloga, ki smo jo prevzeli v tem življenju. Lahko jih je tudi več, saj v življenju igramo več vlog, ki niso nujno usklajene z našo dušo. Ko pa pridem v stik z dušo,se ta pogovor lahko precej razlikuje od pogovora, ki bi potekal z osebnostjo, iidentiteto tega človeka in dejavnosti, ki jo opravlja v tem življenju. Zaradi tega neskladja lahko kdaj pride do določenih notranjih konfliktov ali celo bolezenskih stanj, ki se odražajo na fizični ravni. Dušo začutim zelo močno v prsih, na področju srčne čakre. Po stiku z dušo ustvarim direktno povezavo še z osebo. Včasih ljudje to občutijo kot pritisk v prsih, nelagodje, lahko se sproži jok ali pa doživijo nenavadne občutke v telesu.

In kako ti to začutiš ali pa celo veš, da si se povezala z dušo in ne z osebnostjo, osebo?

To je povezava, ki se vzpostavi v trenutku, kot klik. Enostavno veš, da je to to, ker je tako čisto, brezkompromisno in jasno. Ko je ta vez vzpostavljena, dobiš občutek, kot da bi se pogovarjal s svojim najboljšim prijateljem. Gre za zelo intimen del izkušnje.

Ali duša govori tebi, ali ti sprašuješ njo?

Na tem dušnem nivoju se jaz pogovarjam z dušo. Duša se začne pogovarjati z menoj. Pri ljudeh, ki so zašli s svoje dušne poti v tej reinkarnaciji, je občutek ob vzpostavitvi stika podoben srečanju s prijateljem po dolgem času – duša postane zelo radostna, kot da bi doživela osvoboditev. Končno me nekdo vidi, sliši in čuti, tako bi to opisala.

Ali na nas enako vplivajo zadeve iz preteklih življenj kot tiste iz naše trenutne reinkarnacije? Sprašujem, ker imam občutek, da se nam te stvari iz nekih preteklih življenja na nekem arhetipskem nivoju ponovijo v sedanjem življenju in nas spodbujajo, da jih razrešimo.

Seveda, pretekla življenja lahko vplivajo na to, kar doživljamo v tem življenju. Ko se pojavi neko bolezensko stanje, situacija ali odnos, se preveri, ali je to povezano s trenutnim procesom ali s preteklim življenjem. Če je povezano s preteklim življenjem, se osredotočimo na to, da ga ozavestimo, ubesedimo in sprostimo določeno travmo iz preteklega življenja. S tem se razbije blokada, sprostijo se energijski kanali in osebe lažje zadihajo. Tako lahko pretekla življenja vplivajo na sedanje.

Kaj pa, če se recimo oseba ne spominja travme iz rane mladosti? Kolikor vem, ti lahko to prepoznaš. Kako potem to posreduješ in kako oni to sprejmejo?

Zanimivo je, da v svojem delu opažam, da je dušni del zelo povezan z našim otroškim delom – kot da sta si eno. Še raziskujem, ali je to res, vendar se zdi, da je otroški del močno usklajen z dušo. Ko pridem v stik s tem delom, mi pogosto pokaže sliko ali dogodek, ki se je zgodil v otroštvu – lahko gre za travmo, nesrečo ali kaj podobnega. Takrat začutim občutke v telesu, podobno kot jih je takrat doživljal ta otrok ali duša. Če gre za travmo, se to lahko izrazi kot občutek groze, teme, stiske ali srhljivosti. Dogodek je lahko povezan z nesrečo, zlorabo ali nevzdržnim stanjem v družini, kot je nasilje ali pa nasplošno izrazito nizka energijska vibracija. Kot da postanem ta otrok, ta oseba in občutim, kako je kot otrok poskušala opazovati, absorbirati razreševati, reševati ali se celo braniti. Na ta način se razkrije ta travma.

Kako se soočaš z vsemi temi občutki, ko poosebiš tujo travmo in jo skozi sebe podoživiš?

Na to sem se navadila. Ne vem več, kako in koliko to vpliva name, saj sploh nimam več občutka, da bi to zame bilo preveč intenzivno. Seveda ni prijetno, ko gre ta občutek skozi telo – prinaša nelagodje in vse, kar pride s tem, vendar ni tako, da bi bilo nevzdržno.

Ali je mogoče v eni inkarnaciji očistiti vse blokade?

Ne… No Buda, pa kakšni menihi mogoče ja, ampak velika večina pa ne.

Kako poteka reševanje teh blokad? Ali rešimo eno, pa gremo na naslednjo ali pa spotoma ustvarjamo še nove?

Blokade in karmo ustvarjamo vsak dan, vsako minuto, vsako sekundo. Naše misli in čustva nenehno ustvarjajo nove. Čeprav čistimo za nazaj, smo še vedno ujeti v Majo, v ta koncept, v to iluzijo, v kateri smo. Tako nenehno nastajajo nove karme. Blokade čistimo za nazaj, vendar do konca življenja vedno ustvarimo tudi nekaj novega. Ključna je zavest – pomembno je, kakšna je stopnja zavesti te osebe.

Koliko lahko vidiš, če nikoli nisi bila v stiku z osebo, recimo, da o njej nič ne veš in vidiš le sliko ali video te osebe?

Ja, slika zadošča, super je, če imam tudi ime, saj ime nosi svojo vibracijo, ki jo lahko takoj zaznam. Slika absolutno, video prav tako. Takoj začutim, kje je problem in za kaj gre. Za globlje procese pa potrebujem osebo v živo.

Če je pripravljena…

Seveda, če se je pripravljena osvoboditi teh stvari. Včasih se ljudje preprosto sprijaznimo s svojimi blokadami in travmami ter živimo naprej, kar pa tudi ni nič narobe.

Opazil sem, da tudi na daljavo lahko zaznaš, seveda, če poznaš osebe, ali je med njima kakšna zamera. Spomnim se, da sem ti enkrat omenil nekaj o sebi in eni drugi osebi, in si po nekaj sekundah potrdila moja predvidevanja.

Da, to se takoj vidi. Težko točno opišem, kako, ampak blokada je jasno zaznavna, prav tako je točno določena, kje se nahaja in v čem je težava. To je nekaj, kar se je razvilo s prakso. Na začetku so bile slike nejasne, pojavljali so se dvomi, ali res to čutim ali pa je to le igra uma, fikcija, iluzija. Sčasoma, ko si začneš zaupati, se stvari postavijo na svoje mesto, postanejo jasne in vidne takoj. Ko zgradiš zaupanje vase, se čut zelo izostri, postane kot laser, pšššuw… (smeh)

Na kakšen način vidiš ali čutiš energije v prostoru? Kako opaziš, če je nekdo risal kode ali izvajal kakšne druge magične postopke?

To se takoj opazi. Energijo prostora zaznam s telesom in tudi izven telesa, z energijskim telesom – lahko temu rečemo avra. Avra zaznava okolico, kot da bi imela receptorje, ki mi podajo informacijo in takoj sporočijo, ali je energija prostora v redu in kakšno je splošno stanje v prostoru.
Tako prepoznam, ali je energija v prostoru harmonična ali pa so tam entitete, duhovi oziroma duše, ki niso opravile prehoda in ostajajo v prostoru, kjer pogosto “straši”. Črno magijo je mogoče prepoznati po določenih simbolih, ki so vidni, so izrisani ali narisani.

Ali to dejansko vidiš stvarno, vizualno in ne le kot neko zaznavo v umu?

Da, vidim vizualno. Pojavijo sei določeni simboli, vendar se ne poglabljam v podrobnosti. Ne raziskujem jih, ker se nočem ukvarjati z njimi, pa naj gre za temne ali svetlobne simbole. Včasih so lahko tudi svetlobni, na primer pri beli magiji. Kot rečeno, vidim jih, vendar se ne vpletam niti jih ne analiziram, saj me to preprosto ne zanima.

Torej vidiš zelo jasno sliko teh simbolov?

Da, včasih jih vidim tako jasno, da opazim tudi, kako so narejeni.

Katere blokade so v tvoji praksi najpogostejše? Kje se ljudje najpogosteje zataknejo?

Najpogosteje se zataknejo v odnosih.

Odnos do sebe ali do drugih?

V osnovi smo tako odtujeni od sebe, da se kar najprej zapletemo z drugimi – običajno s starši. Kasneje v življenju pa podobne odnose, kot smo jih imeli s starši, vzpostavljamo tudi z drugimi. Zaradi te odtujenosti od sebe sprva niti ne prepoznamo, da nismo v stiku s sabo. To se nato odraža kot projekcija na druge osebe v naši okolici, bodisi bližnje bodisi oddaljene. Tukaj se vedno zatika. Ko pa človek pridobi zavedanje, da je morda problem v njem samem, in ko se začne obračati vase, vzpostavi tudi odnos s seboj. Ta stik s samim seboj je bistven, saj s tem stikom lahko odpraviš marsikatero težavo in celo ozdraviš določene stvari.

Vem, da s premikanjem energije po telesu ustvarjaš prostor, sproščaš energijo travm, odstranjuješ blokade ter vzpostavljaš energijsko ravnotežje. Koliko mora potem stranka , ko izve vse, na primer izvor nekih travm ipd,, sama delati naprej, da bo res lahko proces predelave uspešen?

Jaz samo sprožim proces čiščenja, kot da pritisnem na pravi gumb ali stikalo, ki prižge luč. Ta luč, svetloba, se nato razširi in če zadene blokado, potem toliko časa deluje na tistem mestu, dokler ne prebije skozi. To je prvi del. Bistveno je, da se začne proces in da se vzpostavi neka inicijacija, da se ta lučka prižge. V naslednjih dneh, tednih ali mesecih je pa na stranki, da sama ugotovi, kako bo delala s tem. Povezava je vzpostavljena, lučka se je prižgala – zdaj pa je na njej, kako bo nadaljevala. To je najlažje z meditacijo, s čiščenjem in osvobajanjem vzorcev ter podobnimi tehnikami.

Ali se pogosto zgodi, da se ljudje vrnejo na stare tirnice in ponovno pridejo na izhodiščno točko? Ali meniš, da vsi napredujejo in se vedno vsaj nekatere stvari razrešijo?

Mislim, da grejo vsi naprej, na nek način. Vedno se nekaj zgodi, tudi če oseba nima občutka, da se je kaj zgodilo. Kljub temu pride do neke spremembe.

No, vsekakor je to pri tvojem delu zelo opazno. Nisem še srečal nikogar, ki bi bil pri tebi na terapiji in bi imel občutek, da se ni nič zgodilo. Vsi, s katerimi sem se pogovarjal po tvoji terapiji, so rekli, da je bila spremeba zelo opazna.

Oh, to je pa lepo slišati! (smeh)

Ali so ljudje sposobni sprejeti sebe, ko jim poveš, kje je težava in kaj počnejo, recimo nekaj, česar se niti sami ne zavedajo?

Da, ker ta pogovor poteka na dušnem nivoju, duša že ve, kaj se dogaja. Bistveno je, da se vzpostavi ta stik z dušo, da se ji pove: “Dobrodošla tu na zemlji, vidim te, slišim te, čutim te.” Ko se vzpostavi ta stik, duša začne svoje delo naprej. Seveda trči ob osebnost, identiteto, ego, in tu se potem borimo sami s seboj. Vendar pa se ne more stanje povrniti nazaj na izhodiščno točko, ker se je že nekaj zgodilo. Edina možnost nenapredka je, če se oseba odloči živeti v laži ali v vlogi žrtve še naprej, vendar se potemtakem sami onemogočamo in s tem najbolj škodimo sebi. Resnica pride na plano, in potem je na posamezniku, kaj bo naredil s tem. Če pa vidim, da oseba ve, da bi se morala spremeniti, vendar bi bilo to lahko zelo težavno in dolgotrajno procesiranje, jih usmerim na kakšno psihoterapijo, recimo na tedenski ravni, da počasi odkrivajo neke svoje vzorce. Eni to pač potrebujejo in že ta napotitev predstavlja nekakšen preboj, korak za naprej.

Pa si že kdaj na terapiji naletela na osebe prežete z neko “temo”?

Sem.

In kako si se soočala s tem?

Samo malo, najprej moram priklicati, kakšen je bil ta občutek v telesu… Ko prepoznam temno energijo, ki se hrani z energijo drugih ljudi, moji receptorji takoj zaznajo grožnjo. Najprej ustvarim zaščito, nato pa odbijam energijo nazaj in na nekem podzavestnem nivoju sporočam tej osebi, da to ne bo šlo kar tako. Usmerim jih, da se priklopijo nase in da začnejo iz svojega bistva ozaveščati in zdraviti sebe.

Ali take osebe sploh pridejo k tebi, da bi naredile spremembo, ali se le pridejo napajati z tvojo energijo? Ali pri njih pride do kakšne spremembe?

Težko bi rekla, da si take osebe želijo ozdravitve, saj je odvisno, kako globoko je ta tema že v njih. Ne glede na to, koliko to duši sami ne paše. Če slišim, da duša kliče in prosi za pomoč, bi vsekakor morala uporabiti posebne tehnike ali pripomočke, da bi ji pomagala.

Ali si že kdaj imela primer, da si je duša želela rešitve?

Ja, sem. Som, to je precej dvorezen meč. Na eni strani je res, da duši ni prijetno biti ujetnik takega telesa, a po drugi strani ta duša potrebuje to izkušnjo. Izkušati temo na tak način je morda lekcija, ki jo mora predelalati v tem življenju. V takih primerih se običajno naredi nekakšen blagoslov, izkaže sočutje do te duše, z željo, da bi se ta duša čim bolje soočila s svojo izkušnjo na način, kot si ga je izbrala. Tukaj ne moremo posegati v to, ker je to del dušine poti.

Druga stvar pa je, če je oseba uročena ali pod vplivom črne magije. V tem primeru je jasno, da je duša ujeta in kriči na pomoč. Tukaj se lahko pomaga na ta način, da se ta urok, ujetost odklene.

Ali ti to počneš?

Ne, tega ne delam. V takih primerih preusmerim osebo na profesionalce, ki so specializirani za takšna področja.

S kom komuniciraš med terapijo in kam pošiljaš slabe energije in energetske vozle?

Med terapijo komuniciram predvsem z dušo osebe in njenim božanskim delom. Ob meni so med terapijo tudi svetlobna bitja, vodniki ali angeli, ki mi pomagajo. Imela sem celo obdobje, morda je to še vedno aktivno, le da nisem več pozorna na to, ko so ta svetlobna bitja imela svojo “ordinacijo”. Ko sem začela delati, so rekli, da lahko oni pomagajo, in so energijsko telo stranke odpeljali v svojo “kirurško sobo”, kjer so izvajali nekakšno svetlobno kirurgijo. Ves čas sem bila prisotna v komunikaciji s stranko, ki je običajno čutila, da se nekaj dogaja, da nekaj gre ven iz njih, nekateri so celo imeli občutek, da lebdijo, da so v sedmih nebesih, da je božansko.

Zakaj govoriš v pretekliku? Ali tega več ni?

To je bilo v lanskem obdobju. Imam občutek, da če želim to ponovno aktivirati, se bo to tudi zgodilo.

Torej, vse deluje po potrebi?

Ja, po potrebi, odvisno od tega, kaj je v ospredju.

Ali zato, ker kdaj ne zmoreš, ali karkoli podobnega?

Ne, v bistvu se takrat enostavno nekaj odpre. Pojavijo se svetlobna bitja, ki želijo pomagati. So takšna, res čudovita, prijazna in simpatična bitja, so kot ene bele črte, ki švigajo naokrog.

Kam pošiljaš to “negativno” energijo, ki pride med terapijo na površje?

Preprosto jo kar” spustim skozi”. To je kot zelo močan kanal, kjer se energija transformira – bodisi skozi mene ali skozi telo osebe med terapijo. Ko je oseba podprta s svetlobo, potem ta svetloba transformira vse, kar pride na površje. Tema in blokade se enostavno razgradijo.

Včasih ne deliš vseh svojih uvidov s strankami. Kako presodiš, ali bi lahko to negativno vplivalo na njih? Ali kdaj menis, da morda še ni čas, da razrešijo določene stvari?

To se nekako začuti. Odvisno od tega, kje na svoji poti je človek. Ali je to nekdo, ki se že celo življenje ukvarja z duhovnostjo – pravzaprav, ni nujno, da z duhovnostjo, ampak predvsem s seboj. To mi je bolj ljubo, ker duhovnost je lahko tudi le nek “bypass”. Preprosto začutim, koliko je oseba odprta, pripravljena, dovzetna in kaj bi ji določena informacija pomenila. Če je stranka terapevt, povem stvari neposredno, da se proces in njihova rast pospešita. Če pa oseba prihaja iz okolja, kjer ni toliko duhovnih energij, ji povem tisto, kar čutim, da je zanjo dobro v tem obdobju. Ni smiselno nekoga preobremeniti z zgodbami preteklih življenj, če je to povsem zunaj njegovega sveta.

Recimo, ko si z menoj delila kratek uvid po obredu šamanskega bobnanja in mi povedala, da moram razrešiti odnos s seboj med osmim in trinajstim letom – si to videla kot celoto, z vsemi vzroki in posledicami, ali le ta podatek?

To je bila v bistvu vstopna točka. To se pogosto zgodi – najprej pride informacija, torej ta vstopna točka. In ko to povem na glas, se nekaj zgodi, kot bi bil to ključek, ki nekaj odklene. Ko to izrazim, gre tvoja energija, tvoja misel v tisto obdobje, in takrat se odpre. Potem nadaljujemo in vidim, kaj prihaja na površje – in to je to.

Seveda, če se to zgodi med terapijo, ker tukaj je to bilo le uvid medl skupinskim obredom?

Absolutno, med terapijo, če si v procesu. Če pa kdo pade v proces med skupinskim obredom, vsekakor pomagam. Ne moreš nekoga kar pustiti samega med procesom.

Kako lahko pomagaš osebam, ki so bile zlorabljene v rani mladosti, predvsem tistim, ki se ne spomnijo dogodka, čutijo pa posledice?

To je podobno delu z notranjim otrokom. Oseba gre vase, v tisto obdobje, ko se je to dogajalo.

Verjetno s tvojo pomočjo in tvojimi uvidi?

Z mojo podporo, ja. Ko pride do teh travmatičnih zadev, je ključno, da se oseba počuti varno, podprto in sprejeto. Pomembno je, da mi zaupa in se lahko zanese name. To pomeni, da ne glede na to, kaj se bo odprlo, sem tukaj zanjo in ji držim prostor. Ko oseba začuti ta prostor in ve, da je varna, se lahko proces sproži. Ko se odprejo ta čustva in spomini, sem še vedno z njo, čutim to grozo, srhljivost, notranje stiske, predvsem strah, sram in gnus. Ko se to sprosti, potem skupaj nadaljujeva s procesom, kjer oseba sprejme sebe kot majhnega zlorabljenega otroka. V tem procesu se tudi jaz simbolično “vsedem” k temu otroku, vse to seveda na energijski ravni, pri čemer se čuti tudi močno prisotnost božanske energije,nekaj kar presega naše dojemanje. Ves čas preverjam, ali oseba vidi ta prizor in kje se nahaja v tistem trenutku. Lahko se zgodi, da oseba zmrzne, se umakne, ne čuti ali noče videti. Takrat presodim, ali naj nadaljujem ali pa postopek prekinem.

Kako pogosto se proces uspešno zaključi in kolikokrat ga je treba ustaviti?

Večinoma se proces uspešno zaključi in nadaljuje naprej.

Ljudje navsezadnje pridejo s tem namenom, kajne?

Res je, vendar se lahko sproži nezavedni obrambni mehanizem, ki je tam z razlogom. Nikoli ne vem vnaprej, kako močan bo ta mehanizem, in če je zelo močan, ni smiselno siliti naprej, saj bi to lahko povzročilo dodatno zlorabo, kar si ne želimo. Pomembno je, da ne povzročimo retravmatizacije. To je zelo občutljivo območje, kjer so čustveni receptorji izjemno subtilni. Če zaznam najmanjši odpor, se vprašam, zakaj je ta odpor tam, in nikoli ne silim naprej. Ko začutim odpor, vprašam na glas: “Kaj čutiš? Kako se počutiš?” Če oseba odgovori: “Strah me je,” ji rečem, “V redu je, sem s teboj, tukaj sem.” Ko se oseba sprosti, lahko nadaljujeva in proces se uspešno zaključi.

Kako odpravljaš blokade? Z mislijo, namenom, s pomočjo entitet ali kako drugače? Zanima me tehnična izvedba.

Z energijo.

Torej, gre za namero, misel, vizualizacijo? Kako to deluje?

Svetloba, svetloba, ki je kot laser, ki razbije blokado.

To vidiš ali zaznavaš v mislih? Kako poteka ta proces?

V mislih, in tudi fizično čutim v telesu. Predvsem pa so roke tiste, ki dejansko opravijo delo. Čutim, kot da moje roke topijo te blokade. V njih začutim toploto, medtem ko mi stranke pogosto rečejo, da čutijo, kot da se nekaj raztaplja v njih. To mi je tudi dokončno potrdilo, da so roke tiste, ki oddajajo energijo, ki prežarja in razbija temo ali blokado.

Ali si se kdaj srečala s primerom, ki se te je posebej dotaknil?

Ja, teh primerov je kar nekaj. Kadar gre za težke, globoke travme, me to vsakič zelo prizadene. Oseba med terapijo ne vidi, ker ima zaprte oči, ampak seveda, tudi jaz jočem zraven. Ta bolečina, to, da kako lahko nekdo nekomu kaj takega stori, me globoko gane.

Ali se take stvari lahko zacelijo v eni sami terapiji ali to zahteva več časa?

Zacelijo se lahko, ampak to nikoli popolnoma ne izgine, ker ostane brazgotina.

Torej gre za sprejemanje tega dela sebe?

Da, sprejemanje tistega dela sebe, ki je ranjen. To ne izgine, saj je to zareza, energijska poškodba, nekakšen pečat. Potem se pač soočamo s tem pečatom v procesu zdravljenja. Pogosto imajo takšne osebe močno potrebo, da pomagajo žrtvam podobnih dejanj, in jih tudi sama spodbujam k temu. Lahko se usmerijo v socialno delo, pomoč otrokom, ženskam in tako naprej. S tem tudi sami sebe zdravijo.

Kako je živeti s takim darom, kot ga imaš ti? Predvidevam, da so nekatere zgodbe res težke in jih vidiš v vseh detajlih, po drugi strani pa imaš moč, da lahko ljudem res pomagaš.

Nikoli nisem jemala tega kot dar. Bolj kot lastnost, poslanstvo, način življenja. Sem, kar sem, ne glede na to, kako čudaška sem se zdela sorodnikom ali drugim ljudem, in to že od majhnega. To je ena taka posebna energija, vibracija, ki lahko druge vznemiri ali prestraši. Bolj je šlo za to, kako so me drugi sprejemali kot otroka. Takrat nisem razumela, kaj in kako in zakaj, ampak zdaj mi je lažje.

Ker sem na prvi terapiji pri tebi doživel, da si dobesedno izrekla stavek, ki me je mučil od otroštva in ki ga res nikoli nisem nikomur izrekel na glas, me zanima, kako se spopadaš s tem, da včasih dobesedno bereš misli ljudi?

Ja, to je ta bolj zabavni del. Ne vem, kaj naj rečem. Slišim misli ljudi.

Pogosto?

Da, pri tistih, ki pridejo na terapijo. Predvsem če to želim, se pač odprem temu kanalu in slišim misli.

Takrat nisem razmišljal o tem, ampak je bil to stavek, ki me je mučil vrsto let.

Eno je, ko nekdo nekaj premišljuje, kar se lahko čuti, drugo pa so odtisi besed, stavkov, ki se naselijo na energijski blokadi. To so pravzaprav zapisi na energijski ravni.

Kot ubesedena travma?

Ja, in to se pač prebere. Ko ubesedim ta stavek, vidim, kaj se zgodi. Skozi mene med terapijo pridejo tudi stavki, ki so jih starši stranke govorili, recimo “si takšen in takšen,” in potem opazujem, čutim reakcijo, ki sproži proces.

Za konec pa še eno malo bolj abstraktno vprašanje: Kaj lahko svetuješ “Starseed”-om, ki so iz drugih planetov in so morda tukaj prvič inkarnirani?

Definitivno jim je treba pripraviti dobrodošlico. Treba jim je razložiti, da so na Zemlji drugačni zakoni. To mislim povsem resno. Tukaj je gravitacija, tukaj stvari potekajo drugače. Pomembno je, da čim prej odkrijejo svoje poslanstvo, ker jim bo tako lažje. Zanje je inkarnacija na Zemlji pogosto zelo travmatična izkušnja, saj je to nekaj povsem drugega, kot so bili vajeni v “domačem okolju”. Narava je čudovita, vendar vse drugo je za njih težko.

Niso vajeni te naše, nam domače “norosti?

Ja, gravitacija. In tudi niso vajeni človeških kontrastov. Zato je tako lepo delati z njimi, ker jih je treba najprej dati v “inkubacijsko komoro,” da se sploh navadijo na te energije. Ko se prilagodijo, lahko ogromno prispevajo Zemlji. Teh bo zdaj vse več in imajo res veliko za ponuditi človeštvu in civilizaciji.

Če le vzljubijo človeka takšnega, kot je.

Absolutno! To je tisti del sprejemanja planeta Zemlje, sprejemanja človeštva takšnega, kot je. Ta del je izjemno pomemben, ker, če ne pride do tega, lahko njihovo delovanje postane škodljivo. Gre za sprejemanje, sobivanje, harmonijo in razumevanje. “Starseedi” so izjemno inteligentni, ti “vesoljčki” delujejo in razmišljajo drugače, njihova inteligenca je na zelo visoki ravni, zato se jim tukaj na Zemlji vse zdi prepočasi. Vse se prepočasi dogaja, prepočasi spreminja, ljudje so jim kot “Oh, bog, ali lahko že to narediš.” Nepotrpežljivi so. Ta del se morajo naučiti.

Strpnosti in ljubezni do človeštva.

Strpnosti in ljubezni do človeštva, ja. Včasih je treba pogledati, če je pri njih prisotna kakšna travma iz prejšnjih inkarnacij na Zemlji, kjer so morda doživeli kruto krivico ali trpljenje zaradi človeštva, da jim je kdo….

Naredil tisto, kar ljudje včasih pač znajo narediti.

Ja, recimo, če so bili secirani, izgnani ali kaznovani. To travmo je treba odpustiti, spustiti, in potem gremo dalje. Ti “vesoljčki” so seveda dobrodošli in pomembni za našo prihodnost.

Najlepša hvala.

Prosim, upam, da sem bila v pomoč.

Zelo.